Jager o lobističnem lastniku Večera in občutkih prostitutke

Novinar Večera Vasja Jager zmore v teh krajih redko videno odkritost, najbolj opazno in pogumno takrat, ko gre za njegove presoje dogajanj v mediju, kjer je zaposlen. Te dni je o novem lastniku Večera, Urošu Haklu (drugi je Sašo Todorović, oba sta za te namene ustanovila podjetje Dober Večer) napisal, kaj si o njem in njegovih aferah misli. In da se zraven počuti kot prostitutka:

Vesel sem, da sem (bodimo pošteni: do neke mere) presekal z vsiljenim mesijanstvom. Sicer bi danes visel s križa. Povsem po pravici. Par mesecev po zgodbi s (protikorupcijsko) komisijo je moj časnik kupil nekdanji Pristopov lobist, vpleten v še nerazjasnjeno (korupcijsko) afero, ki sem jo razkril par let prej. Nič, res nič nimam proti človeku; težave ima moja družbena vloga – vloga novinarja – z njegovo. Mora jih imeti, vsaj dokler se zadeve ne razčistijo. Do takrat se po svoje še zmeraj počutim kot prostitutka. Tele vrstice pišem njemu – in sebi – v zaslužek; kako drugače bi se lahko počutil? Kar me na neki način veseli; ne dejstvo, da so korenine sramote resnične, temveč, da jih ne želim spodrezati. Želim živeti tudi s svojimi prepadi, želim zreti vanje. Dovolj bežanja. Življenje te zmeraj ulovi, in ko te, bo izterjalo svoje z obrestmi.

Jager je približno enako neposreden bil že leta 2012 do takratnega direktorja Večera:

“Nič več me ne more presenetiti… Novi direktor Večera je postal dosedanji piarovec Pivovarne Laško Jure Struc, človek brez vsakih izkušenj na tako odgovornih funkcijah, katerega poznavanje medijev je omejeno na kratko honorarno službovanje pri časniku, ki ga sedaj vodi in na skrivanje umazanih skrivnosti Pivovarne Laško pred novinarji. Gre za potezo, ki jasno začrtuje propad slovenskih tiskanih medijev, ki obstajajo samo še kod pešajoči bolniki, s katerih si mrhovinarji trgajo kose, še preden jih je dokončno pobralo. Vodilna mesta v institucijah, ki bi morale predstavljati četrto vejo demokracije, so postala nagrade za poslušne povzpetnike v dragih oblekah in s prepihom v glavi – tako zelo slovenske elite sovražijo naše medije in tako zelo so odločene, da jih bodo uničile. Jok, brate, ne bo šlo!Še ena zaušnica našemu časniku, ki je včasih nekaj pomenil v slovenskem medijskem prostoru, danes pa ga posiljuje vsak aparatčik, ki ima pet minut časa. V sedanjem položaju na tako odgovorno mesto imenovati človeka, ki nima absolutno nobenih vodstvenih izkušenj in se na medije spozna le kot zapiralec vrat novinarjem, je popolna katastrofa in dokaz, kako slovenske elite prezirajo medije.”