Večerova »oseba z distanco« v časih samocenzure

Novinarji Večera se neradi postavljajo zase. Še zlasti neradi to počnejo v svojem časopisu – in spoznanje večkrat velja tudi splošno. Ne tako davno so bili časi bunkerjev in samocenzure. Če slednjo postavimo v območje imenovanja novega vodstva na Večeru, dobimo njihovo današnje poročanje o predlogu imenovanja nove odgovorne urednice, kje so gladko zanikali svojo pogumno držo.

Zakaj? Če so včeraj drugi mediji na veliko pisali o skepsi, celo uporu večerovcev, v njihovem časopisu ne najdemo skoraj nič. Poglejmo si edini današnji prispevek o tem, ki skoraj v celoti povzema hišni zapis online preteklega dne, s tem pa podvoji zadrego.

Naslovi in podpisi pod sliko so maksimalno sugestivni – Katja Šeruga bo urednica. Najbolj odločen med njimi je stavek pod sliko: »V svojo prvo medijsko hišo se vrača kot odgovorna urednica.«

Novica nam žal ne postreže s čim več od tega, o čemer so čez dan poročali drugi, tudi npr. v STA, temveč z bistvenimi poudarki manj – s samocenzuro, ali vsaj nenadnim odklonom od začetnega stališča. Kar je namreč zamolčano v Večerovem prispevku, je pisno mnenje aktiva njihovih novinarjev, ki je v vesti STA že itak fragmentarno citirano. Ne le, da ta stališče ni objavljeno, celo dejstvo, da obstaja, ni omenjeno niti z besedo v domačem mediju! Poudarki, ki jih večerovci »pozabijo« navesti, primerjalno glede na druge medije, so tisti o njihovem kandidatu, njihovih argumentih in njihovi možnosti vztrajanja pri drugem kandidatu. Tu so razlike:

(1) Opuščanje pomembne podrobnosti o svojem kandidatu: kandidat kolektiva Dejan Pušenjak je imel izrazito podporo kolektiva, 71 odstotno. Podatek je v besedilu izostal.

(2) Opuščanje stališča aktiva s podatkom, da imajo v kolektivu svoja pričakovanja: novinarji so za STA povedali, da imajo svojega favorita, ki prihaja iz njihovih vrst, pozna razmere in ima njihovo zaupanje. Tega, celo omembe obstoja stališča aktiva (!), v Večerovi edini novici ni, beremo pa pri STA: »Novinarski kolektiv je sicer pred končno izbiro ocenil, da bi bil najboljša izbira kdo izmed novinarjev Večera. Ne le zaradi finančne stiske in našega prepričanja, da Večer lahko izvleče iz krize nekdo, ki hišo dobro pozna, temveč, kot smo že večkrat poudarili, tudi zaradi našega vedenja, da v Večeru nedvomno so ljudje, ki uživajo polno zaupanje zaposlenih«. Na isti ravni je še stavek »Kot so zapisali, člani uredništva od novega odgovornega urednika veliko pričakujejo, zato je pomembna dodana vrednost dejstvo, da zaposleni svojega novega voditelja vidijo v svojih vrstah – med ljudmi, s katerimi so že več let soustvarjali vsebine njihovih medijev in vse številčnejših vsebinskih platform.«

(3) Opuščanje vesti o pravočasni seznanitvi: novica STA nas informira, da so večerovci »o tem pravočasno seznanili tudi direktorja, ki pa se je odločil drugače«, novica v Večeru spušča podatek o pravočasnosti in ga tudi sicer bledi.

(4) Opuščanje vesti o zakonskih možnosti presojanja kandidata in nadomeščanje tega s tezo o nezavezujočnosti presoje: »Kot še dodajajo v aktivu novinarjev in zastopstvu uredništva, imajo po zakonu možnost, da se izjasnijo o predlagani kandidatki, kar bodo tudi storili do 6. novembra, potem ko se jim bo Šeruga predstavila 5. novembra. O rezultatih bodo direktorja tudi obvestili, od rezultata glasovanja pa bodo odvisni njihovi nadaljnji koraki.« Stavek je znova vzet iz vesti STA. Toda v Večeru je zamolčan in nadomeščen s »fatalističnim« mehčanjem pozicije: »Uredništvo se bo o podpori Šerugovi izrekalo 5. novembra, ko bo članom uredništva tudi predstavila svoj uredniški program, a mnenje uredništva za končno odločitev ni zavezujoče.«

Išče se človek z distanco

Večerovci bodo takrat seveda imeli novo možnost – če jim že informacije o svojem stališču ni uspelo spraviti v časopis. Mimogrede, zahteva novega direktorja je v popolnem neskladju s tem, kar kot prednost in vrlino postavlja kolektiv novinarjev: ne samo, da novi direktor Jure Struc govori o tem, da Večer na tem mestu potrebuje človeka »z distanco«, se pravi nekoga zunanjega, ne notranjega, ampak odgovornemu uredniku pripisuje menedžerske kvalitete, ki jih mora izpolnjevati, in ki so jih, pazite, menda zaposleni že pogrešali pri prejšnjemem direktorju! Se pravi, da mora odgovorni urednik imeti kvalitete direktorja. Citat v celoti dokazuje ta nesmisel: »Kot je zapisal v svoji obrazložitvi, je trdno prepričan, da bo lahko organizacijske in vsebinske spremembe, ki so jih že od prejšnjega direktorja zahtevali tudi zaposleni, bistveno uspešneje izpeljala oseba, ki zadnja leta ni bila zaposlena v ČZP Večer, saj bo lahko z distanco, ki je v tem trenutku potrebna, racionalneje analizirala tržni položaj, pripravila načrt razvoja dnevnika Večer in s tem kakovostneje vodila ekipo do njegove uresničitve.«

Od začetne ostrine, izražene npr. v mnenju Vasje Jagerja ob imenovanju novega direktorja, je ostalo manj kot nič:

“Nič več me ne more presenetiti… Novi direktor Večera je postal dosedanji piarovec Pivovarne Laško Jure Struc, človek brez vsakih izkušenj na tako odgovornih funkcijah, katerega poznavanje medijev je omejeno na kratko honorarno službovanje pri časniku, ki ga sedaj vodi in na skrivanje umazanih skrivnosti Pivovarne Laško pred novinarji. Gre za potezo, ki jasno začrtuje propad slovenskih tiskanih medijev, ki obstajajo samo še kod pešajoči bolniki, s katerih si mrhovinarji trgajo kose, še preden jih je dokončno pobralo. Vodilna mesta v institucijah, ki bi morale predstavljati četrto vejo demokracije, so postala nagrade za poslušne povzpetnike v dragih oblekah in s prepihom v glavi – tako zelo slovenske elite sovražijo naše medije in tako zelo so odločene, da jih bodo uničile. Jok, brate, ne bo šlo!Še ena zaušnica našemu časniku, ki je včasih nekaj pomenil v slovenskem medijskem prostoru, danes pa ga posiljuje vsak aparatčik, ki ima pet minut časa. V sedanjem položaju na tako odgovorno mesto imenovati človeka, ki nima absolutno nobenih vodstvenih izkušenj in se na medije spozna le kot zapiralec vrat novinarjem, je popolna katastrofa in dokaz, kako slovenske elite prezirajo medije.”

P.S. V tem zapisu sploh nisem prejudiciral izbire, ali je Katja Šeruga pravo ime za Večer ali ne. Poanta je drugje. Žal so takšni disclaimerji nujni, čeprav so videti odveč – argumentacija ni posebna vrlina slovenskih novinarjev in javnosti v celoti. Tisto, pred čimer svarim, je kajpak zgolj dejstvo, kako novinarji pišejo o samem sebi in v kakšni meri so pri tem iskreni in pogumni. Če je verjetna izbira, ga. Šeruga, na posebni politični misiji in če je to g. Budja na Delu, bo hitro pokazal čas, kadrovske odločitve in seveda časopisni prispevki.