::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Partijska kadrovska merila in Cerarjevo mehčanje pozicij

Njegova prva izbira – Klavdija Markež, ki je že nadomestila Stanko Setnikar Cankar, je s položaja odstopila, ker se je izvedelo, da je prepisala magisterij. Cerar je nekaj pojasnil namenil tudi novinarjem. Poudaril je, da kandidatov ne išče samo v svoji stranki, ampak tudi zunaj nje. Odzval se je na pisanje Mladine, da kadruje po partijsko.

»Merilo za izbor novega ministra ne more biti le strankarsko,« je dejal Cerar, čeprav so »vedno veseli, če najdejo za kakšno mesto najboljšega med člani stranke«. Opomnil je še, da je tudi sedaj v vladi nekaj ministrov iz kvote SMC, ki niso člani stranke. »To je dokaz, da iščem predvsem izkušene in kompetentne osebe,« je še dejal in izpostavil še, da mora biti med njim in kandidatom ali kandidatko tudi zaupanje.

Grega Repovž je bil v osrednjem članku aktualne številke Mladine kritičen do Cerarja, ki da izbira predvsem po strankarski liniji: »Poglejmo samo najbolj javno izpostavljene strokovnjake, ki bi jih lahko Cerar povabil v vlado, pa je raje izbral Markeževo.

Mladina partijsko kadrovanje odziv Cerar

Res je, predsednik vlade je nekoliko korigiral svoje stališče in morda poslej ne bo kadroval nujno partijsko, vsaj ne v drugem koraku. Grega Repovž je Mladini (10.4.2015) pod naslovom Partijska etika kritiziral nepričakovano prakso stranke SMC, da pri iskanju ministrov, sploh zadnje v nizu, ki se je izkazala za plagiatorko, izbira zgolj v bazenu svojih članov.

Na to dejstvo in sploh na nenavadno servilni molk medijev, ko gre za oblast, sem opozoril v svojih zapisih, najbolj fokusirano v Licenca za ministra: biti član stranke (14.3.2015). Takrat sem zapisal:

Z zahtevano modernocentrično pravovernostjo je zdaj prostor iskanja ministra za izobraževanje, znanost in šport zelo dramatično zožan. Da bi v tej medijski idiosinkraziji našli novinarja ali komentatorja, ki bi vsaj s pol stavka podvomil, čemu bo lahko le ortodoksni strankarski človek zmogel voditi navedena področja, ki bi morala biti maksimalno apolitična in onstran ideologije, pa je znova lahko le pobožna želja, za katero vnaprej vemo, da se celo najbolj potrpežljivim ne bo uresničila.

Wanted: išče se izobraževalno-znanstveno-športni moderni centrist.

Kasneje sem, takoj po imenovanju in še pred izbruhom afere (28.3.), ponovil svojo poanto in kritiko medijev v tekstu z naslovom Novinarstvo in politika do popoldneva – in naslednji dan, zgolj kratek stavek:

No, tu je še sedmi, namenjen predsedniku vlade, o katerem sem pisal pred časom, a ni prepričal prav nobenega novinarja: da je namreč popolnoma neresno in obenem protislovno iskati človeka za tako pomemben resor v vrstah lastne partije.

Miniti je moral skoraj en mesec, da je kak medij prepoznal poanto – ne nujno zaradi mojega zapisa – kot legitimno in pravzaprav v svoji biti tudi škandalozno, za nameček pa se zdi, da pri Mladini verjamejo, da je Cerar zdaj na podlagi njihovega pisanja le nekoliko zmehčal svojo partijsko kadrovsko načelo.

Information

This entry was posted on 13/04/2015 by in mediji, politika, časopisi and tagged , , , , , .
%d bloggers like this: