Guardian, eden najbolj profesionalnih in novinarsko reflektiranih časopisov, se je v trenutni dilemi »za in proti« izrekanju o svobodi izražanja in identifikaciji na podlagi slogana »Je suis Charlie« odločil za nevtralen pristop skozi disclaimer:
Warning: this article contains the image of the magazine cover, which some may find offensive.
Seveda je ključno vprašanje, ali tovrstno zavzemanje distance uredništva, s katerim je evidentno želelo rešiti akutno dilemo, kako bo bralec razumel objavo potencialno žaljive naslovnice, sploh v čemerkoli rešuje kakšno versko ali medijsko težavo. Vsebuje pa vsaj napor refleksije in misli na bralca, ki je lahko ob čem versko užaljen – in to dejstvo nima nujno opraviti z zagovorom pravice do svobode izražanja.
Poskušal sem najti kakšne analogije med primerom domače medijske obravnave brezjanske Marije s podgano v naročju, vsaj na ravni žalitve verskih čustev najbrž najboljšega približka tega, o čemer se pogovarjamo po masakru nad novinarji Charlie Ebdo. Presenetljivo ugotavljam, da o tem praktično noben komentator ali novinar še ni prispeval zbrane misli.
You must be logged in to post a comment.