Predsednik vlade Miro Cerar si je v sredo v Ljudskem vrtu ogledal nogometno tekmo med Mariborom in Schalkejem, na kateri sta bila tudi lastnik Agrokorja in Mercatorja Ivica Todorić ter predsednik FC Schalke, sicer pa nemški podjetnik in lastnik družbe Fleischwerk Tönnies, Clemens Tönnies. Todorić je največji zaposlovalec pri nas in letos tudi največji vlagatelj v Slovenijo, Tönniesova družba pa zaposluje okoli osem tisoč ljudi in je imela lani za 5,6 milijarde evrov prometa.
Poslovneža naj bi po poročanju Požareporta izrazila željo, da spoznata slovenskega premierja, a naj bi Cerar srečanje z njima dvakrat zavrnil. Razlog? Ker bi moral potem stik prijaviti Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), piše Požareport. Kljub temu pa naj bi se Cerar po naših neuradnih informacijah v sredo odločil za rokovanje z Bojanom Banom, poslovnim direktorjem NK Maribor.
Cerar: Lahovnik je predlagal vsebinski pogovor
Predsednika vlade smo zato prosili za pojasnilo, zakaj je zavrnil srečanje s Todorićem in Tönniesom, vprašali pa smo ga tudi, ali je KPK prijavil stik z Banom. Na zadnje vprašanje nam iz kabineta predsednika vlade niso odgovorili, za pojasnilo sredinega dogajanja pa so nas napotili na spletno stran SMC, kjer je zapisano:
“Predsednik vlade dr. Miro Cerar še nikoli ni zavrnil vljudnostnega rokovanja z nikomer, nasprotno, ravno pozdrav in rokovanje izkoristi kot najbolj primeren in neposreden stik tudi v funkciji, ki jo opravlja. Mnogokrat je v časovni stiski to tudi edino možno.
Na nogometni tekmi v mariborskem Ljudskem vrtu pa ni šlo za srečanje, pač pa je k predsedniku vlade prišel dr. Matej Lahovnik, član nadzornega sveta Mercatorja, in predlagal vsebinski pogovor z lastnikom Mercatorja in Agrokorja Ivico Todorićem ter nemškim podjetnikom in predsednikom nogometnega kluba Schalke Clemensom Tönniesom, pri katerem bi bil navzoč tudi on. Predlagan pogovor je premier in predsednik stranke SMC gospodu Lahovniku pred navzočimi vljudno zavrnil.”
Prostodušno pojasnilo predsednika vlade skriva dve začudenji.
Prvo zadeva status Mateja Lahovnika v slovenskih medijih: dežurnega političnega in ekonomskega medijskega komentatorja, ki izpolnjuje vse že opisane bizarne reference: ne le, da je bivši politik in minister, je tudi takšen, ki je zamenjal vse možne pozicije.
Če je namreč Lahovnik, sicer res znova član nadzornega sveta Mercatorja, tako zelo medijsko privilegiran, čemu o njegovem poskusu sestankovanja s Cerarjem novinarji niti približno niso dovolj angažirano, njegovemu postopanju ustrezno, poročali?
Drugo začudenje je s prvim povezano: je Lahovnikovo dejanje mogoče označiti za dejanje lobiranja, o čemer je verjetno kot prvi pisal bloger Plagiator? Sam sem nagnjen k temu, da je, čeprav ni registriran. In četudi ne bi bilo, ga je kot takšnega v tistem hipu dokaj neposredno razumel sam predsednik vlade. Čemu ga potemtakem kot takšnega niso interpretirali mediji, dasiravno so razlago imeli na dlani? Zakaj jih, navzlic jasni Cerarjevi gesti, to ni vznemirilo?
Začetni medijski spin, češ »Cerar je nevljuden, odklonil je rokovanje s Todorićem in Tönniesom«, v tej luči od nas terja novo hermenevtiko.
Da se je Lahovnik znašel na mariborskem Ljudskem vrtu, po vsem skupaj sodeč res ne more biti naključje. Na to opozarja njegov poskus približanja Cerarju (v opis slednjega nimamo razlogov dvomiti) v izbrani druščini in izrečena prošnja po vsebinskem pogovoru.
Da je bil na tekmi predsednik nogometnega kluba Schalke Clemens Tönnies, zlahka razumemo. Da se je zraven znašel Ivica Todorić, pa smo skoraj prisiljeni interpretirati kot interesni obisk – videti Cerarja, morda pa še tekmo.
Nekaterim pa se očitno ni zdelo vredno sešteti tri enice: kaj, za božjo voljo, počnejo skupaj vsi trije z enakim pričakovanjem? Zakaj bi se želel predsednik nogometnega kluba Schalke pogovarjati s Todorićem in kaj bi se želela oba skupaj pogovarjati s Cerarjem, očitno nenapovedano po neki tekmi? Mar ni tekma služila le za pretvezo, kako se mu približati?
Predsednik vlade v svojem komunikeju zapiše, da je Tönnies »nemški podjetnik in predsednik nogometnega kluba«. V tem vrstnem redu. In res je pomemben podjetnik ter lastnik mreže podjetij za predelavo mesa v Nemčiji.
In čeprav jim je Lahovnik tako zelo na dosegu roke, medijski čuvaji zvečine niso zalajali ali pa so zalajali na napačnega. Pri čemer pod laježem predpostavljam najnižji možni kriterij pričakovanj – niso se niti odzvali.
You must be logged in to post a comment.