Kako uravnotežiti anonimke

Uravnotežitev ni le novinarsko geslo, uporabno za nevtralizacijo ideološkega in političnega nasprotnika. Je tudi priročno sredstvo, kako nevtralizirati nevarne učinke, ki pretijo tistim, ki bi jih morda radi zaščitili ali se vsaj cinično posmehovali onim drugim, ki nam niso všeč. Ustvarjanje ekvidistance, iskanje navidezne enakosti in promocija načela ‘vsi so isti’ so možni principi.

Novinar Dela Peter Rak se je spomnil, da bo z ‘anonimko’ označil pismo staršev priprtih na mariborskih vstajah, v katerem ti zanikajo, da bi oni bili podpisniki anonimke, poslane na tožilstvo v obliki kazenske ovadbe in v parlament z namenom zaslišanja ‘ekstremistov’.

Časopisu Delo je s tem domnevno uspelo uravnotežiti anonimko, jo po načelu ‘tudi ti’ relativizirati in s tem izničiti učinke prve. Verjetno je odveč pojasnjevati, da slednjo podpisujejo realni ljudje in realna skupina ljudi, ki se bori za pravice priprtih vstajnikov: iskreno in brez skritih ozadij. Le kakšno številko bi bilo treba zavrteti in preveriti dejstva. Skratka, insinuacija o še eni anonimki je lahko kvečjemu delo neprofesionalnega novinarja ali njegovega premišljenega cinizma.

 

 

Še izjava staršev, kakršno sem prejel sam, brez domnevnih popravkov, na katere namiguje novinar:

 

IZJAVA STARŠEV KRIMINALIZIRANIH UDELEŽENCEV TRETJE MARIBORSKE VSTAJE

Starši, ki sodelujemo s skupino Svoboda vstajnikom, izjavljamo, da z anonimnim pismom, na podlagi katerega so se začela zaslišanja nekaterih znanih Mariborčanov v okviru parlamentarne komisije za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin, nimamo nič skupnega, sploh pa nismo njeni avtorji. Želimo se distancirati od vseh namigovanj, da smo napisali anonimno pismo, ter opozarjamo, da takšne laži škodujejo našim sinovom, katerih življenja so zaradi kontinuirane, v zadnjem času stopnjevane kriminalizacije (mariborskih) vstaj, že dodobra zaznamovana.
Naj spomnimo, da je policija na tretji mariborski vstaji pridržala sto devetnajst udeležencev in udeleženk vstaje, osemindvajset pa jih je kazensko ovadila, ter veliko večino decembra 2012 tudi držala v preventivnem priporu skoraj mesec dni. Sedem od osemindvajsetih je bilo septembra 2013 na prvi stopnji obsojenih na sedem mesečne zaporne kazni zaradi kaznivega dejanja »sodelovanja v skupini, ki preprečuje uradno dejane uradni osebi«. Ob izteku leta 2013 je tožilstvo vložilo obtožnico zaradi »napada na uradno osebo« še proti drugi skupini na vstaji ovadenih udeležencev. Zaradi očitno pristranskega procesa proti prvi skupini obtoženih se bojimo, da bo tudi v primeru obtoženih za kaznivo dejanje napada na uradno osebo sodišče zgolj potrdilo policijski konstrukt domnevnega kaznivega dejanja. Konstrukt, ki je nastal na osnovi neselektivnih in arbitrarnih aretacij v okviru policijske intervencije proti udeležencem in udeleženkam druge mariborske vstaje. Intervencije, katere namen je bil razgnati množice po mariborskih ulicah in ki predstavlja hudo kršenje z ustavo zagotovljenih pravic in svoboščin.
Do današnjega dne zgodba kriminaliziranih mariborskih vstajnikov še ni dočakala svojega epiloga. S kriminaliziranimi udeleženci vstaje in njihovimi starši, katerim se je življenje po tretji mariborski vstaji popolnoma spremenilo, postalo življenje travme, strahu, stigme in iskanja resnice ter smisla, je skupina Svoboda vstajnikom opravila vrsto intervjujev. Na podlagi intervjujev, pogovorov z njihovimi odvetniki, ter analizi gradiva iz predkazenskih in kazenskih postopkov, pa je identificirala strategijo političnih kast: strategijo travmatizacije, zavlačevanja in izčrpavanja, s katero se sodi vstajam in vsem tistim, ki verjamejo, da je možno družbene spremembe doseči skupaj na ulici. Gre torej za širši poskus kriminalizacije vstaj, ki se kaže na primeru arbitrarnega in neselektivnega posredovanja policistov v Mariboru in Ljubljani; policija je namreč posredovala tako, da je zunaj zakona potisnila vse, ki so bili prisotni na vstajah. Na podoben način so potekali tudi mariborski sodni procesi, na katerih je sodnica v izreku sodbe proti posameznikom, ki so bili obtoženi sodelovanja v skupini, med drugim izjavila tudi to, da pravzaprav ni važno, ali je kdo dejansko napadel policista, ampak že samo dejstvo, da so bili del skupine, ki ni ubogala njihovih ukazov, naj se razidejo.

Za verodostojnost te izjave jamčijo člani in članice skupine Svoboda vstajnikom.

V Mariboru, 23. marca 2014