Česa tako načičkanega in kičastega nam niti Kangler ni privoščil. Ne želimo si verjeti, toda če se po estetiki dan in leto poznata, se nam ne piše nič dobrega. Župana Fištravca lahko človek načeloma podpira, božičnega kiča in vedno bolj predvidljive demagoške retorike ne more.
Kratka beseda zgolj o dekorju. Walter Benjamin je svojčas govoril o ideji estetizacije politike. Njegov obrat je bil torej takšen: politiko lahko gledamo tudi kot umetniško dejanje ali dejavnost, kot umetniško oblikovano strukturo, ki vsebuje artistično koncepcijo življenja.
Če imamo na drugi strani znane primere politične zlorabe umetnosti (za potrebe poveličevanja političnih režimov, vladarjev ali diktatorjev), in recimo temu politizacija umetniškega, si zastavimo še tretjo možno izbiro: le kaj zloveščega nam ponuja umetniški ali siceršnji božični scenski dekor in retorični decorum, ki ne želi biti ne eno in ne drugo, torej politizacija estetike in ne estetizacija politike v benjaminovskem smislu? Govorim o preseku, ko je estetika enostavno navidez nevtralno in ideološko razbremenjeno dopolnilo politike, eklektična instrumentalizacija istega. Načičkana mizanscena zgornjega voščila, kjer se je nekdo trudil napolniti vsak kotiček s kramo in dobrotami, je en tak srhljiv komplement, ki lahko Mariborčanom vzbuja le nelagodje.
You must be logged in to post a comment.