Med enostavnejšimi in nadvse uporabljenimi insinuacijskimi prijemi, v katerih se v preseku združita politična insinuacijska ali kakšna drugačna agenda in rumenilo, je recimo takšen:
Brodniki naših medijskih greznic vedo, kako okriviti človeka skozi diskreditacijsko dilemo že v naslovu, kajti večina morda niti ne bo brala več od tega, a tudi preostanek jim bržkone ne bo v pomoč. Zelo enostavno. Recimo takole: »Je Klemenčič res varal svojo ženo«? Potem zvemo, da je v resnici ni, ampak nič hudega. Pomaga pri nakladi in branosti. »Je Klemenčič res kradel v Lidlu?« Že morda res, da ni, ampak lahko bi, a ne… »Je Klemenčič res brodnik greznice?« Dobro, ni, ampak saj nihče ni vehementno trdil. Le dopustil je možnost. Naši medijski grezničarji vedo: Pridno blati, nekaj se bo že prijelo.
Variante insinuacijskega prijema v naslovih prispevkov zato rade zaidejo v naslednje možnosti, običajno opremljene z distancirajočim vprašajem na koncu:
»Je oseba A res varala svojo ženo?«
»Je oseba A zvesta ali morda vara svojo ženo?«
»Je oseba A heroj boja korupcije ali morda vara svojo ženo?«
Kaj je skupno vsem? Da z opreznostjo računajo na umik pred obtožbo o insinuaciji. In prav to je največkrat temeljna dimenzija medijskih insinuacij: uredniki in novinarji želijo dosegati branost skozi senzacionalizem in tabloidnost, potenciranje in polresnice, a se obenem bojijo ovadb in sodnih postopkov, tudi očitkov, kot je tale. Morda si celo domišljajo, da postopajo v skladu z novinarsko etiko, zato pridržijo odprta vrata s končnim ločilom (vprašajem), ki naj jih odreši končne odgovornosti za povedano, ali celo z vzpostavitvijo čiste diskreditacijske dileme, ki bi jo definiral npr. takole:
Diskreditacija dilema je novinarski postopek, v katerem novinar zapiše trditev o neki osebi ali osebah ali dogodku na način, da vzpostavi trditev v dilematični obliki »A ali ne A?«, pri čemer ena od možnosti vsebuje diskreditacijski naboj.
Osebnost leta ali brodnik greznice? Ne, hvala lepa za diskreditacijsko dilemo.
You must be logged in to post a comment.