Cerkev, porniči in pohlep. O nekem manevru Lahovnika

Dr. Matej Lahovnik, zadnje čase rad v dobri družbi šaleškega lobija, Janeza Janše in ideologov mariborske nadškofije, skorajda častni član Zbora za republiko in po trpki ministrski izkušnji v LDS in Zares že sploh prepričani pravoverni desničar, je moral vzeti v bran mariborsko nadškofijo.

Tega ni storil prvič. Nazadnje smo ga videli v zavidljivi družbi na koncu Vrbanske nekaj mesecev nazaj sredi mariborskih vstaj, kjer se je udeležil pogovora skupaj s prijateljem dr. Ivanom Štuhecom ter razpredal o nevarnostih slovenskih vstaj, eksplicitno tudi o tem, citiram, ali je Komisija za preprečevanje korupcije izvor in orodje umazane politične korupcije (sic!) in tem, ali je na pohodu levi fašizem (sic!).

Njegov še sveži nastop za Radio Ognjišče je še en korak v pravo smer. Takole se je namenil braniti Cerkev:

V oddaji Pogovor o so tokrat sodelovali prof. dr. Ivan Štuhec, duhovnik Karlo Bolčina in ekonomist prof. dr. Matej Lahovnik. Komentirali so trenutno stanje v slovenski Cerkvi, ki se je znašla v nezavidljivem položaju, in predstavili tudi druge vidike finančne krize.

Prof. dr. Lahovnik je poudaril, da mediji niso pravični, saj z načinom poročanja ustvarjajo vtis, da je slovenska Cerkev, ki v resnici sploh ni pravni subjekt, kriva za nastalo finančno krizo v državi: „Če ne bi bilo pohlepa med ljudmi, tudi svetovne finančne krize ne bi bilo.“ Opozoril je, da nihče od tistih, ki je odobril posojila, še ni bil obravnavan, a imena so znana. Upam, da se bo stopnja demokracije v državi dvignila in da bo sodstvo končno začelo delovati.

Iz povedanega sledi dvoje argumentacijskih manevrov. Prvi je očitno strašilo.

(1)   Cerkev menda ni pravni subjekt.

(2)   Ker ni pravni subjekt, ne more biti kriva za nastalo finančno krizo v državi.

Strašilo zato, ker Cerkvi nastanka finančne krize v državi ni nihče pripisal. Iz povedanega bi implicitno sledilo tudi naslednje:

(1)   Ker Cerkev ni pravni subjekt, ne more biti kriva za pravne posledice svojih dejanj.

(2)   Če ni kriva za posledice svojih dejanj, ne more biti kriva niti za bankrot mariborske nadškofije.

Kajti če zaradi pravnega statusa ni kriva za krizo v državi, ne more iz istega razloga biti kriva za nobeno krizo. Skratka, bolj apologetičnega stališča si ni mogoče predstavljati. In to vse ob dobrohotni predpostavki, da Katoliška cerkev res ni pravni subjekt – in tudi taka trditev ne drži.

Kriza tu, kriza tam

Kako je uspel Lahovnik povezati bankrot nadškofije s finančno krizo v Sloveniji, nato pa še s svetovno, je vprašanje za enigmatike. Ampak če prisega na nedolžnost lokalne Cerkve, ker menda ni pravni subjekt, očitno ni kriva ne le za slovensko finančno krizo – ekonomistu se zdi potrebno poudariti, vsaj tako bi lahko razumeli, da ni kriva niti za svetovno. Zaradi česa? Pravnega statusa? Beremo tole:

„Če ne bi bilo pohlepa med ljudmi, tudi svetovne finančne krize ne bi bilo.“

Konteksti niso transparentni, zato ne vemo, kaj je Lahovnik s tem mislil: po tistem, ko je slovensko Katoliško cerkev opral bizarnega očitka, da ni kriva za domačo krizo, ni bilo posebne potrebe, da bi jo jemal v bran pred še bolj grotesknimi očitki, ki jih nihče ni postavil.

Kaj nam torej želi sploh povedati? Verjetno nekaj opreproščeno takšnega:

(1)   Do bankrota mariborske nadškofije je prišlo zaradi svetovnih finančnih dogodkov.

(2)   Finančno krizo v svetu je povzročil pohlep.

(3)   Zato je tudi finančni bankrot domače nadškofije posredno povzročil pohlep.

No, še en preveč cenen argumentacijski manever.

Pohlep ali porno, kaj večji je greh?

Vsega da je kriv pohlep? In to ne naš, temveč pohlep drugih? Svetovna kriza, ne naša? Svetovna finančna kriza in ne naša moralna?

Kot Mariborčan se spomnim vseh silnih izmotavanj Katoliške cerkve, da ne bi rabila ukiniti svojih pornografskih kanalov. Ponavljam: izmotavanj. Seveda so ves čas obstajali dobri finančni razlogi za vrtenje porničev:

Kdo se ne spomni pozivov slovenskih škofov, da naj podjetje T-2 umakne pornografijo s svojih kanalov. A pornografijo še vedno lahko spremljate na T-2 in Cerkev je še vedno lastnik podjetja. Delnice podjetja so s podjetja Rast le ‘parkirali’ v Valantovem podjetju Finetol. Mimogrede, takrat je nadškofija sporočila, da bo podjetje Finetol primeren družbenik, ki bo skrbel za razvoj T-2.

Velik odpor do ukinitve pornografije je tedaj priznal isti Štuhec in kar naravnost javnosti zaupal isto dejstvo – skratka nepripravljenost, da se pornografske kanale ukine. Nadškofi so torej še kako dobro vedeli, kaj počnejo:

Direktor mariborskega Slomškovega zavoda Ivan Štuhec je med drugim dejal, da dosedanji nadškof Franc Kramberger prevzema objektivno odgovornost, kar je v današnji odstopni izjavi tudi priznal. Vendar pa po njegovih besedah o stvareh, ki so se dogajale od Gospodarstva Rast navzdol zagotovo ni odločal nadškof. V zvezi s pornografijo je dejal, da je bil odpor za ukinitev teh programov ogromen, saj naj bi to povzročilo veliko gospodarsko škodo.

Se pravi, da nas Lahovnik, Štuhec et consortes želijo prepričati v nasprotno: če ne bi bilo finančnih izgub lastniško cerkvenih podjetij, bi bilo vse v najlepšem redu? Pohlep ne bi bil kriv ničesar, ljudje pa bi lahko še dalje gledali pornografske filme in imeli celo neko zadoščenje, ker je njihovo gledanje požegnal Vatikan?

Lahovnikova teza o pohlepu drugih in nedolžnosti mariborskega klera s tem pade. Izgovor iz rokava in dežurni krivec, Pohlep drugih in ne naš, njihova pokvarjenost, ne naša, ne more biti zadosten. Že mogoče, da škofov v vrtenje pornografije ni silil pohlep po dobičku, temveč želja po zmanjšanju finančnih izgub. Toda potem se Lahovnik zanika neposredno: pohlepa preprosto ni bilo, vsaj ne v tej fazi. Kakšne so moralne konsekvence za škofovsko podporo vrtenju pornografiji, pa je dovolj jasno nakazal že Vatikan. Naredil je edino logično potezo: kot bi dejal Štuhec, je obglavil domačo Cerkev. Logično in pravilno.

P.S. Spodnja slika je povzeta po strani druzina.si. Podpisani Lahkovnik je njihov prijazen lapsus.