Manipulacija medijskega naslova je via regia do vašega želenega uspeha. Kot novinar se lahko takoj prikupite uredniku, politiki, kapitalu, izboljšate branost, klikanost, plačo ali honorar in svojo osebno priljubljenost. Metode so povsem neboleče, nesankcionirane, obetajo celo hitro napredovanje ter lep družbeni in medijski ugled. Tu je nekaj osnovnih navodil za vaš uspeh.
Uvod
Na tej strani boste našli že kar nekaj receptov, kako biti uspešen pri izbiri naslova. Eden izmed dokumentiranih primerov, kjer prevzamete tujo novico in ji pripnete drugačen naslov, je tale: »Kučan kot ponavadi spet meša meglo«. To je lep način, kako popestriti naslov nekega drugega članka STA (19. 3. 2010), ki nosi naslov »Kučan za Mladino: Vprašanje je, kako je Brezigarjeva lahko postala generalna javna tožilka«. Vsebini besedila članka sta seveda identični. Naslove namreč lahko ne le izumljate, ampak tudi spreminjate obstoječe, poljubno in v vseh smereh!
Splošna načela
(1) Vzemite STA vest in ji dodajte svoj naslov, ki ne odraža vsebine prispevka. Stvar podpišite kot »STA« in dodajte še kakšno inicialko, ki nakazuje uredniški poseg. Sicer kršite kodeks, ampak se ne sekirajte, nič vam ne morejo.
(2) Vzemite STA vest in ji dodajte svoj naslov, ki ne odraža vsebine prispevka. Toda STA vest lahko tudi popestrite s kakim dodatnim sočnim stavkom ali dvema, za katere ni čisto nujno, da se navezujejo na vsebino vesti; lahko so tudi vaš komentar. Stvar podpišite kot »STA« in dodajte še kakšno inicialko, ki nakazuje uredniški poseg. Sicer s tem posegate v pravila objav vesti STA in kršite kodeks, ampak se ne sekirajte, nič vam ne morejo.
(3) Iz besedila vzemite poudarek, ki kompromitira neko osebo, združbo, dogodek, dejanje ali stanje stvari v skladu s politično ali ideološko agendo, ki ji sledite. Variacije uporabe so neskončne, za danes si oglejmo tri: 3a, 3b, 3c.
Konkretni primer
Dobrih zgledov vam preprosto ne more zmanjkati. Vzemimo enostavnega in učinkovitega iz današnjega Planeta Siol:
Štrukelj ne trpi drugačnega mnenja
Sprva so prispevek v uredništvu podpisali kot »Jan Tomše«, a je bila napaka, ki so jo vrli uredniki hitro popravili v inicialki »J.T.« In, zapomnite si, to je prvo pravilo – pazite, da uporabljate le inicialke, ne polnega imena in priimka, da ne boste imeli nepotrebnih težav, čeprav je malo verjetno že, da bo kdo od poklicanih vaše dejanje opazil, kaj šele sankcioniral. Opisani primer ustreza dvema od treh možnosti manipulacije, ki si jih bomo ogledali v današnji prvi lekciji. Vse po vrsti so odlično uporabne in toplo priporočljive!
(3a) Univerzalizacija trditve brez navedbe njenega avtorja v naslovu
Naslov »Štrukelj ne trpi drugačnega mnenja« se nanaša na izjavo posameznika, ki je naveden v besedilu. Naslov seveda v tem primeru insinuacijsko implicira, da trditev velja univerzalno – oseba po imenu Štrukelj ne trpi drugačnega mnenja, vedno in povsod. Ampak v resnici to trdi le neka oseba v vašem članku (in še to sploh ne na naveden način, kot bomo pokazali), trditve ne postavljate vi in ne morete je kar posplošiti. Vendar vam domača medijska kloaka omogoča širino in natanko to je tudi tisto, kar želite doseči – z razlogov, ki ga ne navedete, pljuniti po gospodu Štruklju, da bo držalo za vselej.
Matrica vašega prijema je takale:
….
Oseba A trdi, da za osebo O velja x ali je x.
….
Potem namesto tega ponudite naslov prispevka: »O je x ali zanj velja x«. Se pravi: »Štrukelj ne trpi drugačnega mnenja«.
(3b) Univerzalizacija posamezne trditve brez navedbe njenega avtorja v naslovu, pri čemer je ta parafrazirana:
»Predstavnik dijakov ESIC-a Kranj Jure Ferjan meni, da Štrukljev sindikat na novinarski konferenci namerno ni želel slišati tistih, ki si prizadevajo za osamosvojitev gimnazije od centra šol v Kranju… Ferjan med drugim navaja, da je predsednik SVIZ-a Branimir Štrukelj pred vsemi zaustavil sindikalista gimnazije, ker je imel drugačno mnenje in je želel povedati, kaj o tem, da bi ostali v sklopu ESIC-a, mislijo na gimnaziji. Gimnazija je namreč skupaj s še nekaterimi drugimi šolami del ESIC-a, po besedah Ferjana pa “kot celota že dlje časa diha za osamosvojitev”.«
Zgornje je citat iz članka. Kot vidimo, novinar v naslovu le bolj ali manj uspešno parafrazira tisto, kar trdi v prispevku. »Ne trpi drugačnega mnenja« je izraz za to, kar je novinar sam manipulativno univerzalizirano pripisal Štruklju, čeprav je avtor obtožb govoril le o »ni želel slišati« in o tem, da je nekoga »zaustavil, ker je imel drugačno mnenje«. Fraza v naslovu seveda zveni boljše, bolj grobo in sočno, negativizira osebo in poudari njeno nestrpnost, je sicer interpretacijski in očitno insinuacijski dodatek, a je za vaše potrebe lahko zelo učinkovit.
Matrica tega vašega prijema je takale:
…
Oseba A trdi, da za osebo O velja ‘x’ ali je ‘x’.
…
Potem namesto tega ponudite naslov prispevka: »O je ‘x’ ali zanj velja ‘x’«. Se pravi: »Štrukelj ne trpi drugačnega mnenja«.
(3c) Univerzalizacija posamezne manjšinske trditve brez navedbe njenega avtorja v naslovu
Še hipotetični primer, ker je možnosti uporabe neskončno. Zamislimo si, da bi se za Štruklja v istem prispevku trdilo, da je pameten sogovorec, strpen, dialoški, prijazen. Le ena oseba bi ga opisala kot nekoga, ki ne trpi drugačnega mnenja. Naslov članka bi bil enak kot prej – saj vendar menda naslov nekako povzema besedilo.
Matrica tega vašega prijema je takale:
…
Oseba A trdi, da za osebo O velja x ali je x.
Oseba A trdi, da za osebo O velja y ali je y.
Oseba A trdi, da za osebo O velja w ali je w.
Oseba A trdi, da za osebo O velja q ali je q.
Oseba A trdi, da za osebo O velja z ali je z.
…
Potem namesto tega ponudite naslov prispevka: »O je x ali zanj velja x«. Se pravi: »Štrukelj ne trpi drugačnega mnenja«. Poskusite nadgraditi zgornji primer, dobili boste učinkovite rezultate!
Vabilo
Pozor, to je šele prva lekcija! Naredite domačo vajo, hvala za danes in vabljeni naslednjič.