Tu je nekaj ključnih izjav in izpeljav poslancev Nove Slovenije, Janeza Vasleta in Mateja Tonina, z včerajšnje razprave v parlamentu o kasneje uspešno sprejeti noveli zakona o kmetijskih zemljiščih. Strnil bi jih lahko v takšno sklepanje:
(1) Obstaja bojazen, da ta novela ne bo zaščitila kmetijskih zemljišč.
(2) Ampak ker vobče ni obetov, da bi lahko zaščitili kmetijska zemljišča, jih torej tudi s to novelo ne bomo. (Manj radikalna varianta: Z visokimi odškodninami ne moremo zaščititi kmetijskih zemljišč.)
(3) Torej sprejmimo novelo.
Zmota ekvivokacije: enkrat »zaščita kmetijskih zemljišč« pomeni zaščito v smislu ohranitve njihove kvalitete in samooskrbne sposobnosti (v drugi premisi), drugič pomeni (tudi) zaščito pred preprodajalci in mešetarji (v prvi premisi). Poslanca NSi zavračata očitke opozicije s tem, da podtakneta drugo vrsto razumevanja pojma »zaščite« in jo bolj ali manj uspešno spodbijata. Poglejmo še ta razmislek:
Škoda, ker kolega Möderndorferja ni v dvorani, ker je prej rekel, da naš predlog gre pa v smeri špekulantov in preprodajalcev in da bomo s tem na široko vrata odprli in široke možnosti špekulantom in preprodajalcem. Če jaz prav razumem besedo “špekulant” in “preprodajalec” jaz jo razumem tako, da, recimo, pa ne mi zameriti gospod Gašpar Mišič, če ste vi preprodajalec nekega zemljišča, govorim samo kot primer, jaz to razumem tako, da vi to zemljišče kupite po ceni in ga nekoliko dražje nekje prodate. In da to redno delate in stane. To je za mene preprodajalec in špekulant. Ampak ta ne plača odškodnine. Odškodnino plača tisti, ki kupi zemljo. Če jaz od gospoda Mišiča kupim zemljo, to je njegova dobra stvar, da kot uspešen gospodarstvenik neko zemljo ceneje kupi in dražje proda. In če jaz to kupim, ne bo on plačal te odškodnine po Židanovem zakonu, ampak jo bom jaz plačal. Torej, teza in argument, ki jo je predstavil gospod Möderndorfer enostavno ne drži. In ta zakon ne odpira širokih vrat špekulantom in preprodajalcem.
Kaj nam je poslanec Tonin povedal?
(1) Preprodajalec in špekulant je nekdo, ki zemljišče kupi poceni in ga nekoliko dražje proda.
(2) Ampak odškodnino plača kupec, ne preprodajalec.
(3) Torej novela zakona ne odpira prostora preprodajalcem in špekulantom, saj bodo odškodnino plačali kupci.
(4) Torej pri noveli zakona ne bo preprodajalcev in špekulantov.
Tak argument je res bizarno sprevržena zmota: iz dejstva, da odškodnino plačajo kupci, še prav nič ne sledi, da na drugi strani nimamo špekulantov. Iz dejstva, da smo mi plačali ceno volilne prevare, še prav nič ne sledi, da to ni bila volilna prevara. Iz tega, da smo mi plačali previsok račun pri avtomehaniku, še prav nič ne sledi, da zanj ni kriv on. Še bolj bizaren je argument, kjer je Toninu uspelo menda hipotetično ravnanje Gašparja Mišiča znotraj istih stavkov opisati kot špekulantstvo in hkrati kot uspešno gospodarjenje (!), zato bi lahko po pravici dodali še en sklep:
(5) Torej bodo pri sprejeti noveli zakona dobili priložnost uspešni gospodarstveniki.