Najprej sta bili majhna bizarna govorica telesa in mizanscena, potem zapis avstrijskega novinarja in nato burna reakcija:
Tako je tudi Dnevnik v svojem članku zapisal, da sem pozabil si nadeti fašizoidni kostum, kar je žaljivo za ves Maribor, partnerska mesta in ves slovenski narod!
»L’état, c’est moi«, oziroma »The leader is the embodiment of the state, and the state is supreme«: za začetek je država tu mesto. No, potem je sledila razkrita zgodba o Kernstocku, nacističnem poetu in mariborskem častnem občanu (o kateri do dneva današnjega mariborski dnevnik ni uspel priobčiti niti vrstice, medtem ko se objave v tujini kopičijo). In potem danes berem v Dnevniku:
Po mnenju graškega zgodovinarja Uweja Baurja je Kernstock nesporen simbol vojnega hujskaštva in nemškega nacionalizma in šovinizma, takšno stališče pa ni združljivo s splošnimi človekovimi pravicami. “V sedanjosti ga v nemško govorečem prostoru cenijo samo še desničarski skrajneži,” je poudaril Baur. Kernstockov sodobnik, avstrijski pisatelj Karl Kraus (1874-1936), pa ga je označil za najbolj krvavega diletanta vojne lirike.
V Sloveniji je najbolj znan Kernstockov verz, ki ga je med drugim v svoji zbirki esejev Brioni objavil Drago Jančar: “Lasst die wilden Slawenheere nimmermehr durch Marburgs Tor, lieber rauchgeschwärzte Trümmer als ein windisch Maribor!” Dobesedni prevod te “poezije” bi se glasil takole: Ne spustite divjih slovanskih armad skozi vrata Marburga, raje požgane ruševine kot vindišarski Maribor.
…
Kljub temu je bilo leta 2005 v Avstriji kar 53 Kernstockovih ulic, zdaj so, sodeč po Google Maps, samo še štiri, njihovemu preimenovanju pa se upirajo le najbolj zadrti desničarski politiki, denimo župan Hartberga, v katerem imajo tudi Kernstockovo osnovno šolo. Vse te okoliščine za mariborsko občinsko vodstvo pod županom Francem Kanglerjem niso zadosten razlog, da bi Kernstocka izbrisali s seznama častnih občanov. “O tovrstnem postopku nismo razmišljali in ga do zdaj tudi nikoli nismo izvedli,” so nam prejšnji teden sporočili iz Kanglerjevega kabineta.
V mestu vijoličnih estetskih podplutb in eminentnega »mariborskega duha« se morda ne bi smeli čuditi, če Kernstock in njegova misel ostajata v formi častnega občana po tihem in posredno čaščeni še dalje. Kdo si torej oblači, gramatikalne posebnosti zanemarimo, citirani »fašizoidni kostum«?
You must be logged in to post a comment.