::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

H20, vino in čudež družine

“Status drugih oblik sobivanja se lahko zelo dobro uredi tudi na druge načine. Ni potrebno spreminjati nekaj kar obstaja odkar poznamo človeštvo. Zdi se mi, da je to približno tako kot bi v parlamentu rekli, da bomo sedaj odločili, da voda ni več samo H2O, temveč vsaka povezava ogljika in kisika.”

Marjan Turnšek, mariborski nadškof, v Odmevih.

Kako uspešna je zgornja analogija? Bolj malo – pravzaprav je zmota napačne analogije. Želi povedati naslednje: tako kot samo določena sestava kemičnih elementov daje vodo, tudi samo določena sestava pripadnikov tega ali onega spola daje družino. Konkretno se s tem cilja na moškega in žensko, ki da sta nujna elementa povezave, ogljik (hja, vodik) in kisik.

We are living in the age of the false, and often shameless, analogy. A slick advertising campaign compares the politicians working to dismantle Social Security to Franklin D. Roosevelt. In a new documentary, Enron: The Smartest Guys in the Room, Kenneth Lay compares attacks on his company to the terrorist attacks on the United States. Intentionally misleading comparisons are becoming the dominant mode of public discourse.

Če je voda samo H20, kaj se je zgodilo Jezusu? Ogljik (hja, vodik) in kisik sta zaplesala Chiantiju in Merlotu podoben ples, ki je spremenil vodo v vino na svatbi v Kani galilejski. V evangeliju piše, da je bilo tisto vino »dobro« (Jn 2,10).

Je možno, da je nadškofa Turnška ovrgel že Jezus Nazarenski?

Information

This entry was posted on 22/02/2012 by in aktualno, argumentacija, filozofija.
%d bloggers like this: