::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Je skrito snemanje predsednika vlade neetično?

Zamislite si, da bi se na razvpitem tajnem brifingu z najbolj znanim političnim čistilcem čevljev znašli s skritim diktafonom. Ste novinar in za tajno snemanje ste se dogovorili s svojim odgovornim urednikom. Predsednik vlade vas je z drugimi povabil na neformalno srečanje in prosil, da ga ne snemate. Toda lahko upravičeno domnevate, da je v času ultimativne politične krize in napovedi reform vsaka informacija, ki jo boste na takšnem srečanju dobili, v interesu javnosti. Ujamete se v trenutku samokritike in si rečete, da ste novinar, ne zgolj kurtoazen sogovornik, ki mu godi navidez neobvezno kramljanje s sicer vedno zabavnim premierjem.

Posnetek kasneje objavite v svojem časopisu, iz njega izrežete dele, v katerih Borut Pahor razlaga svojo tehniko loščenja čevljev (sic!), ker res niso pomembni. S tem državljane informirate o stvareh, ki zadevajo finančno stanje države, pokojninsko reformo in druge gospodarske ukrepe. Ob tem navedete, da ste zelo pomembne podatke pridobili s prikritim snemanjem. Vprašanje je enostavno: bi bilo vaše dejanje skregano z novinarsko profesionalnostjo? Bi bilo kršitev kodeksa? Prepričan sem, da ne. Poglejmo si dotični člen:

14.* Novinar lahko zvočno in slikovno snema ter fotografira le po privolitvi snemane oziroma fotografirane osebe. Privolitev je lahko tudi tiha (če oseba ne nasprotuje). Izjemoma sme novinar snemati, fotografirati brez privolitve, kadar utemeljeno meni, da bo na ta način razkril informacije, ki so v interesu javnosti. Razloge za svojo odločitev mora pojasniti v prispevku.

Zvezdica nam pove:  Pri uporabi izjem, ki jih dopuščajo 13., 14. in 17. člen in posegajo v pravice drugih, mora novinar pridobiti mnenje odgovornega urednika.

Če se strinjamo, da kršitve ni bilo, si zdaj poglejmo, v čem se ta primer razlikuje od danega, na katerega se je danes ostro odzval DNS:

V zvezi z danes objavljenim posnetkom neformalnega pogovora predsednika vlade Boruta Pahorja z novinarji, Društvo novinarjev Slovenije (DNS) opozarja, da je po Kodeksu novinarjev Slovenije razen v izjemnih primerih zvočno snemanje oseb brez njihove privolitve prepovedano. Tako imenovani medijski briefing, kjer se sogovornik z uredniki in novinarji predhodno dogovori, da ti ne bodo snemali, povzemali ali citirali njegovih izjav, je pogost in legitimen način podajanja informacij, tudi v drugih državah. V konkretnem primeru pa je najmanj eden od novinarjev prekršil predhodni dogovor.

To je po naši oceni zelo slabo za ugled novinarstva, posledično pa lahko vodi v njegovo zlorabo v politične namene. Obenem dodajamo, da se morajo javne osebnosti in nosilci politične moči v pogovoru z novinarji zavedati svojega položaja, tako kot se morajo svoje odgovornosti zavedati tudi novinarji. V DNS dejanje, da je novinar kršil predhodni dogovor, najostreje obsojamo.

Kot vidimo, DNS obsoja kršitev predhodnega dogovora s sogovorcem, toda kodeks dopušča izjemo. Ne trdim, da je bila ta izjema v tem primeru konkretizirana, saj se novinar očitno ni potrudil novinarsko obdelati svoje informacije in pojasniti svoje dejanje, kot to zahteva člen kodeksa. Javnosti je bil zgolj posredovan posnetek v neposredni obliki (domnevamo, da ima posnetek status informacije). Kar dela njegovo dejanje za grešno, torej ni moglo biti nujno samo dejanje snemanja, temveč kvečjemu tisto, kar je sledilo. Kontekst in oblika objave. Toda: ali imamo zaenkrat razlog verjeti, da novinar resnično ni prosil svojega šefa za dovoljenje, kot tudi, da ni imel namena spisati izdelka? Je bila glede tega uvedena preiskava? Ali se ve, kdo je ta novinar?

V tem smislu se mi obsodba DNS zdi pomanjkljiva in prehitra. Osredotoča se namreč zgolj na vidik zlorabe zaupanja politika, ki pa ni nujno neetična. Ob tem celo daje nasvet, da bi morali biti politiki v stiku z novinarji bolj pazljivi, kar je sploh odveč – mar niso novinarji zadovoljni s prav nasprotnim?  O samem dejanju se izreka pavšalno, očitno brez predhodno raziskanih dejstev o motivih. Glede objave posnetkov celo ugiba, saj ni nujno, da jih je na spletu objavil isti novinar.  Neetičnost do sogovorca torej ni dokazana, je pa očitno tista do drugih prisotnih novinarjev, saj je kršil nenapisana skupna načela, ki veljajo za tak brifing. Vendar se kodeks o tem ne izreka.

Iz zapisa DNS izhaja podatek, da ni znano, kateri novinar je na srečanju snemal. Sklep in predlog se ponujata po sebi: DNS bi moralo raziskati okoliščine, če je to v njegovi moči, in šele nato podati svoje mnenje. Na sestanku je bilo majhno število ljudi in skoraj nemogoče je, da bi novinarji ne mogli detektirati snemalca. Kršitev predhodnega dogovora še ne more šteti za kvalifikacijo kršitve novinarskega kodeksa, gotovo pa ni kolegialna. Če je to ve, kar je v tem primeru spornega, bi morali zadrego rešiti novinarji sami, zato je javna obsodba prejkone odveč.

2 comments on “Je skrito snemanje predsednika vlade neetično?

  1. Pingback: Zofijini ljubimci » Objave » Za nikogar!

  2. Pingback: Sproščena Slovenija » Objave » Pozor, snemamo: Mateja Duhovnik kadi in se sestaja z neznanci!

Komentarji so zaprti.

%d bloggers like this: