»Prijetno druženje«, »dobra zabava« in »ples« so tri obljube krščanskih demokratov, tradicionalno ponujene na tako imenovani »Medijski noči« politikom in potem še novinarjem. Dogodek se običajno odvija na sedežu stranke, včasih tudi na kakšnem pomožnem prostoru ali lokalu. Je takšna zabava neke vrste »prepovedan sadež«, v katerega z veseljem ugriznejo povabljenci, ne da bi pomislili, da so dejansko nasedli sicer dobro organiziranemu političnemu marketingu in odnosom z javnostmi v režiji Nove Slovenije?

Najprej za šalo: čez dober mesec so volitve, na katerim bo menda nastopilo okoli 20 strank. Če vsaka pohiti, lahko še ravno dovolj hitro realizira svoje ambicije po druženju z novinarji in uredniki. Popolnoma evidentno je, da je imeti dobre odnose z njimi razumljivo na vrhu agende vsake stranke – no, če odštejemo Janeza Janšo, ki se je temu odpovedal z licitiranjem novinarskih prostitutk ter si začel sprva podrejati, nato pa ustanavljati svoje medije.

Človeku je pač prekipelo: če medijsko zrcalo pove kaj grdega o njem, se ga splača razbiti in nabaviti svoja. Res je, s pomočjo medijev nastajajo, se ohranjajo, propadajo in dobivajo podporo javnosti in volitve politične ideje in končno stranke same. Ni dvoma, politiki sanjajo novinarje. A pričakovali bi, da ne tako kot najstniki svoje idole, temveč da ob tem občasno doživljajo nočne more.

Noč ima svojo moč

O formalnih in neformalnih izkazih ljubezni politikov in njihovi želji po približanju novinarjem sem že pisal v zapisih Cerarjeva torta za nacionalko in pred tem Novinarji na delovnih zajtrkih s politiki. Če še lahko razumemo, da na Medijski noči organizirajo pogovore s političnimi voditelji, se zalomi prav z uredniki in novinarji. Morda še lahko razumemo vsebinske okrogle mize, toda kaj naj bi bilo bistveno »neformalnega druženja in zabave s predstavniki Nove Slovenije«? Na strani stranke bodo vedno našli dober in prepričljiv odgovor, in to pri katerikoli. Nekako takole: da želijo novinarjem prikazati svojo človeško plat, se z njimi poveseliti, pojasniti kakšno malenkost iz njihovih poročanj, si pridobiti naklonjenost.

Rok Hodej, svetovalec za odnose z javnostmi v kabinetu predsednika vlade v odstopu, je na Facebooku objavil pomenljivo fotografijo:

Na njej vidimo cvetober razpoloženih politikov, njihovih sodelavcev in novinarjev, tudi z javne radiotelevizije, v točno tistem razpoloženjskem stanju, ki so mokre sanje vsakega politika. Posnetkov s plesa, ki je sledil in jih je objavila nastopajoča glasbena skupina, nisem zasledil. Ker ima noč svojo moč, je dogajanje izpeljano v večernih in nočnih urah – pač v času tradicionalnega pričakovanja, kdaj so zabave na vrhuncu.

Konjak, cigara in »Človek, ne jezi se«

Že večkrat opaženo predstavniki medijev raje hodijo na takšne dogodke in ne tiste, ki so strokovno povezani z medijskimi temami. In na letošnji Medijski noči niti politična sfera ni več bila to, kar bi morala biti: tema pogovora s politiki je bila maksimalno prazna, motivirana z naslovom »S politiki o vsem, razen o politiki« – točno tista, ki bi ji bilo treba prepovedati.

Kako grotesken politainment dobimo, če se z njimi pogovarjamo o vsem drugem, je lepo ilustrirala Slovenska tiskovna agencija v svojem povzetku. Recimo:

Tonina najbolj sprosti igranje hokeja ali druženje s starejšo hčerko ob igri Človek, ne jezi se. Velika ljubezen poslanca Nemca ostaja nogomet, a delovne misli odganja tudi s košnjo trave ali na sprehodu z zlatim prinašalcem. V družbi družinskega kosmatinca in prijateljev uživa tudi Zidanšek…

Pogovor je razkril, da so politiki tudi zelo sladkosnedi. Nemec obožuje čokolado, Cerar, ki zaradi dolgih delavnikov večerja zelo pozno, pa se ne more upreti tortam. Zidanšek si občasno na domači terasi ob dobrem konjaku privošči tudi cigaro.

Resno mišljena zabava

Kakšni so učinki Medijske noči na tisto, kar nas potem najbolj zanima, na vsebino in artikulacijo medijskih novic? Uredniki in novinarji bodo seveda dejali, da zaradi dobrega žura, pa ravno na sedežu Nove Slovenije, ki zadnje čase »misli resno«, pač niso nič manj nepristranski in da na resno profesionalno delo kozarček rujnega v družbi Mateja Tonina nima nobenega vpliva. Ne, tokrat res ne gre kriviti stranke za novinarsko naivnost. Sodniki govorijo o videzu nepristranskosti in so se pripravljeni, kot ta videz ni dosežen, celo izločiti iz postopkov. V domačih medijih smo še galaksije daleč sploh od tega, da bi mislili njihovo pristranost in objektivnost. Kaj šele, da bi jih udejanjali.

Ne vem, kaj točno odtehta nepozaben pogled od blizu na Lojzeta Peterleta, ki se trudi s kitaro bizarne sorte, a takšnega videza gotovo ne bo pričaral.