Nova kolumnistka priloge Dela je začela pritegovati več pozornosti šele po zapisu aktualne kolumnistke OnaPlus Ksenije Benedetti, da se iz protesta, če poenostavimo njen javni zapis, svoji enaki vlogi pri istem časopisu po sedmih letih odpoveduje.
Seveda bi nas moralo skrbeti zaradi lastne nesenzibilnosti; težko si je predstavljati, da bi avtokastrirani medijski sistem ne trenil z očesom, če bi v mandatu vlade Janeza Janše nova kolumnistka OnaPlus postala njegova žena. Ko je postala Golobova, so poskušali skupaj z delom javnosti to spregledati ali racionalizirati.
Je takšna gesta povabila soprogi predsednika vlade pred volitvami naključna in predvsem, ali je higienična? Moja odgovora sta enostavna: verjetno ni naključna in še manj je higienična. Če smo se doslej spraševali, ali gre morda za nepomembno povabilo, po nerodnem pojasnilu odgovornega urednika Dela Bojana Budje vemo, da naključja ni.
V nadaljevanju bom analiziral odziv novopečene kolumnistke, ki se je morala odzvati na zanjo neprijeten zapis Benedetti, in ključen del odgovora urednika. Trdil bom, da razkrivata več kot pojasnjujeta.
Želva Babi
Da se je Delo odločilo najti novo pero v obdobju pred volitvami, ko so razmerja med politiko, mediji in javnim diskurzom še posebej občutljiva, medijska izpostavljenost pa pridobi dodatno politično težo, zagotovo ni poseben splet okoliščin. Prav v takšnem kontekstu se vprašanje uredniških odločitev ne more obravnavati zgolj kot tehnično ali vsebinsko, temveč kot del širše simbolne ekonomije politične moči, ki nas pripelje do vprašanja sprege med politiko in mediji. V tem primeru med Stojanom Petričem in vlado.
Vsebina kolumne Tine Gaber Golob je prejkone nepomembna, čeprav je že po sebi komična: če jo uspete brati dovolj počasi, boste ugotovili, da Babi, o kateri govori, ni človek, ampak želva, in da ji je v veliko inspiracijo, ker težko zmore stresni vsakdan, saj preveč dela. Bilo bi pa fino živeti tako dolgo in nestresno kot Babi, kar je nemajhnih 141 let, zato so novoletne želje, kot lahko uganemo, kar ambiciozne in presegajo dolžino dveh zahtevanih mandatov njenega soproga.
Sicer se boste ob branju kolumne žal nujno vprašali, ali življenje res zahteva upočasnitev za tiste, ki si to lahko privoščijo, ali pa morda zahteva le manj kolumn, ki vam to razlagajo.
Soproga se odzove
Osrednji problem zato ni vprašanje vsebine in tudi ne formalne pravice uredništva, da izbira sodelavce – ta pravica je nesporna. Problem je, kako se v predvolilnem obdobju obravnava javno izražen dvom o primernosti konkretne uredniške odločitve, zlasti kadar ta vključuje osebo z neposredno osebno povezavo z izvršno oblastjo. Gaber Golob je v svojem odzivu na kritiko zapisala:
»Spoštujem odločitev gospe Benedetti in upam, da se bova kdaj imeli priložnost spoznati tudi osebno.
Pisanje kolumne sem sprejela kot izziv po povabilu simpatične novinarke Dela, ki je želela v branje pritegniti tudi mojo generacijo ter zanjo pomembne teme. Odločitve o tem, katere kolumne so odklenjene ali zaklenjene, so v pristojnosti uredništva, na te postopke nimam vpliva, niti se nanje ne spoznam.
V svetu, ki je že tako prežet z negativnostjo in razdori, ostajam pri prepričanju, da ženske največ naredimo druga za drugo z medsebojno podporo in spoštovanjem.
Navsezadnje moja generacija žensk stoji na temeljih številnih močnih žensk, ki so pred nami odpirale prostor, zato je toliko pomembneje, da smo druga drugi veter v krila.
Tina
«
Pripadnica generacije
Premierjeva soproga, več kot desetletje registrirana lobistka in od razgrnitve svoje partnerske zveze v letu 2022, kasnejše poroke in vse do danes le še influencerka, poskuša pojasniti, kako je prišlo do sprejetja izziva za pisanje kolumen. Odzvala se je vabilu in doda, da ne prevzema odgovornosti za to, da je njena kolumna kot prva v zgodovini odklenjena, vse druge pa doslej niso bile. In to že od samega začetka, kar je še en sumljiv vidik, ki kaže na posebno pozoren odnos časopisa.
Večino argumenta nato gradi na svoji pripadnosti generaciji: omenja, da je bilo to ključno za vabilo, ker naj bi postala glas svoje generacije v Delu! Pomenljiv je zagotovo del, kjer apelira k nekakšni ženski solidarnosti in raven konkretne kritike o razlogih za odhod ter razmerjih moči med politiko in mediji preusmeri v abstraktno razpravo o medsebojni podpori med ženskami, pri čemer se zateče k argumentaciji »napačne sledi«.
Ne samo, da Golobova soproga apelira k ženskemu tovarištvu in solidarnosti, kar zveni na prvi pogled emancipatorno, temveč predstavi korak Benedetti kot dejanje njene kršitve in se postavi v vlogo tiste, ki je žrtev nepodpore drugih žensk. Povedano drugače: Gaber Golob – v družbenih omrežjih, kjer je to objavila, se še vedno podpisuje zgolj kot Tina Gaber – se je zatekla k nekakšni obliki discipliniranja in svoji kritičarki odgovarja z očitkom, da bi morala biti tiho.
S tem nam ponuja nekakšno feministično »napačno sled«, in sicer v smislu tega, da posredno vnaprej zanika sleherno možnost legitimne graje, vsako kritiko ali protestno dejanje pa razglaša za škodovanje skupnosti žensk. Ob tem bi pričakovali, da na to opozorijo prav feministke, saj s tem zlorablja jezik feminizma, da bi nevtralizirala konflikt in zaščitila svoj položaj. Na ta način se odpove rabi argumentacije in izvaja svojo obrambo z moralnim pritiskom, češ: »Ženske, bodite vendar solidarne z mano!«
Odziv Dela
In kako so se odzvali pri Delu? Bojan Budja je uporabil podoben argumentacijski vzorec in celo povsem isti argument, da so pri iskanju in izbiri novega peresa dali priložnost pripadnici generacije:
»Enako seveda pričakujemo, da se spoštujejo odločitve uredništva, koga in kdaj povabiti k sodelovanju. Naša vrata so odprta. Tako smo nedavno k sodelovanju povabili tudi magistrico sociologije in hkrati pripadnico generacije, katere glas na spletni Oni doslej ni bil ustrezno zastopan. Prepričani smo, da je to edini način za bogatenje nabora vsebin in področij, ki zanimajo naše bralce.«
Osrednji časopis je očitno dolgo iskal in končno našel osrednji glas cele generacije! Se pravi: če tolikšna požrtvovalnost medija ne bo predramila taiste cele generacije pisk in avtoric, ker so opazili soprogo predsednika vlade tik pred volitvami in jih bo tako rekoč reprezentirala, potem ne vem, kaj bo s to generacijo.
Urednik uporabi podobno taktiko preusmerjanja pozornosti, saj kritična reakcija ni izpodbijala uredniške avtonomije kot take, temveč opozarjala na pomen take odločitve v predvolilnem času. To, da omenja pripadnico generacije, katere glas v Delu menda doslej ni bil ustrezno zastopan, ter da je to »edini način za bogatenje nabora vsebin in področij«, ki zanimajo njihove bralce, bi bila komična razlaga, če ne bi bila tragična. Neverjetno, da sam nikoli prej ni pomislil, da bi dal priložnost njej ali kakšni drugi pripadnici generacije…. Formulacija izhaja iz premise, da ta pri njih doslej ni bila ustrezno zastopana, da povabljena pripada tej generaciji in da zato povabilo prispeva k odpravi »reprezentacijskega« manka.
Koliko naključij se mora zgoditi, da v premierjevi soprogi vidite vse to: imenitno intelektualko, predstavnico generacije in ambicijo, da boste zapolnili generacijsko vrzel, ki ste jo čisto mimogrede odkrili dva meseca pred volitvami? Pri čemer ste tako navdušeni nad nivojem njenega pisanja o želvi Babi, da njen tekst nemudoma odklenete?
Žalostna izkaznica
Urednikova trditev, da gre za »edini način za bogatenje nabora vsebin in področij«, je izrazito močna, ker predpostavlja, da je povabilo konkretni osebi sredstvo za doseganje tega cilja in da alternativnih sredstev – torej drugih kolumnistk ali kolumnistov – ni na voljo. Pojasnilo je zato še dodatno bizarno, ker ne le da ne razblini suma, temveč ga s svojo argumentacijsko »neverjetnostjo« še dodatno okrepi.
Budja je še omenil, da omenjena ni redna kolumnistka spletne revije OnaPlus, ob tem pa ni izključil možnosti, da bi jo v prihodnosti še kdaj povabili k sodelovanju. Seveda takšna izjava postavlja pod vprašaj njegov poglavitni argument: so želeli dati priložnost celi generaciji zgolj z eno samcato kolumno? Ne, če to ni presežek v urednikovanju, kaj je?
Razlaga, ki naj bi pojasnila, zakaj je odločitev za izbiro kolumnistke neproblematična, nam razkrije, da je bila že v izhodišču neprepričljiva, zato smemo še naprej domnevati, da gre zgolj za prilizovanje vladajoči politiki in nič drugega. Da to nikogar posebej ne moti na levem polu politike, sploh pa ne novinarskega mainstreama, je žalostna izkaznica naših medijev in dejstvo, s katerim vstopamo v predvolilni čas. No, premierjevi soprogi v podporo so pohiteli na provladnem Siolu in nekritično reklamirali njene misli o ženski solidarnosti, ki jo sama pogreša.
Če tolikšna požrtvovalnost časopisa ne bo predramila taiste cele generacije pisk in avtoric, potem ne vem, kaj bo s to generacijo. Skratka: spoštujmo skrbno premišljene odločitve uredništva!
Več:
Ali Tina Gaber povzroča resno škodo predsedniku vlade?
»Humorja ni nikoli preveč«: premier zdaj trdi, da se je partnerka norčevala iz njega
Božiček, Tina Gaber in politična zloraba otrok