Priznam, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) zadnje čase deluje nekoliko histerično. Nedaven primer Luke Jurija je dober zgled – če drži, da se je nek njegov prijatelj zgolj šalil in mu ponujal 20.000 evrov podkupnine, je ocena KPK, češ korupcija ni šala, že sama patetično smešna. Prav mogoče je seveda, da je resno ponudbo poslanec spretno komično obrnil, da bi zakril sledi – zato je v danem primeru težko soditi o omenjeni patetiki, dokler ne vemo, kaj točno je res. In tega ne ve niti KPK.
Toda kako naj si razložimo nekaj zanimivih detajlov iz nepolitičnega življenja prometnega ministra Patricka Vlačiča? Zakaj bi nas to moralo zanimati? Žal nas izjemoma mora. V redu, fant ima rad lepe punce, tudi prav. Na številnih fotografijah strastno objema različne lepotice in misice, na tejle recimo Tino Gaber. Rumene strani življenja znajo povedati še več, tudi o kokodajsanju tipa »Rada te imam«.
In potem sledijo številna navidezno kontingentna presenečenja. Če »google suggestions« za imenom Patricka Vlačiča kot prvo iskano besedo sugerira »kokain« (podobno kot pri Borutu Pahorju), Miss Hawaiian Tropic Tina Gaber te mesece nerodno lomasti po medijih in znanstveno razlaga spoznanja iz svoje diplomske naloge o prisotnosti drog v slovenski visoki družbi, kot da drugega strokovnjaka doslej o tem ne bi premogli. Lobistična akcija? Ker to še ni dovolj, novopečena sociologinja le nekaj mesecev kasneje prijavi svojo poslovno priložnost kot lobistka za promet (sic!) na isto KPK, znajde se na seznamu 28 ljudi, in to dvanajsta po vrsti. Smo prav prebrali? Smo. Nakar sledi ocena »dinamičnosti« (!) stikov med ministrom in lobistko, zdaj ne več zgolj fizičnih, o kateri beremo v Financah:
Prometni minister Patrick Vlačič ne zanika, da ima stike z lobistko in nekdanjo miss Hawaiian Tropic Tino Gaber, a sodi, da pri njih ne gre za lobiranje. Medtem pa je njegov šef, premier Borut Pahor, stik z isto lobistko menda prijavil komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).
Tina Gaber se je vpisala v register lobistov šele po tem, ko je predsednik vlade Pahor menda poročal KPK o njenem poskusu vplivanja na njegove odločitve. Ista lobistka, ki je med drugim registrirana za lobiranje na področju prometa in proračuna, prijateljuje s prometnim ministrom Vlačičem. Vendar ta med njunim odnosom ni zaznal, da bi lobistka poskušala vplivati nanj. “V okviru dosedanjih stikov s Tino Gaber smo ocenili, da ne gre za lobiranje,” nam je sporočila Vlačičeva tiskovna predstavnica Eldina Knez.
Knezova je še dodala, da gre pri presoji, ali o določenem stiku ministra sestaviti poročilo o lobiranju ali ne, za “dinamičen proces” in da je Vlačič do zdaj šestkrat presodil, da gre za lobiranje. A, kot že rečeno, ne v primeru Tine Gaber.
Zakon veleva, da lobiranec o vsakem stiku z lobistom, ki ima namen lobirati, sestavi (in PKP posreduje) zapis, v katerem navede podatke o lobistu, področju lobiranja, imenu interesne organizacije … Podpredsednik PKP Rok Praprotnik pravi, da je predvsem od etično-moralne zavesti lobiranca in lobista, ki imata tudi osebni odnos, odvisno, kje bosta postavila mejo. Vsekakor pa bi se morala vzdržati poskusov vplivanja na javne odločitve oziroma bi moral javni funkcionar o tem poročati KPK, še dodaja Praprotnik.
Kaj je v tej zgodbi čudnega? Seveda ne to, da imata Vlačič in Gabrova »odnos«, kot temu pravi novinar. Tudi ne to, da imata »stike«, kot pravita sama, in da so ti dobesedno objemajoče narave, kot je videti na sliki. Sem med prvimi, ki ministru priznavamo polno svobodo, da si izbira svoje življenjske sopotnike in prijateljice; prav tako ne želim izreči žal besede proti takšnemu ali drugačnemu prijateljevanju, intimnemu ali ne, med katerimkoli ministrom in katerokoli lobistko (in vice versa, kar se spola tiče). Kar je resnično zoprno v tej zadevi, je bizarna pot gospodične, ki v trenutku T1 funkcionira kot misica, v zelo bližnjem trenutku T2 kot diplomirana sociologinja in strokovnjakinja za uporabo kokaina v slovenski estradi, v naslednjem, še manj oddaljenem trenutku T3 kot registrirana lobistka, zaradi katere ministrski predsednik prijavlja kontakte organom boja proti korupciji, minister, sicer bistveno bolj osebno povezan z lobistko, pa ne. Saj je vendar videti, kot da bi minister lobiral za sedanjo lobistko, ne obratno!
Zgodba je zanimiva s še enega vidika – doslej smo rumeno plat življenja prepuščali trač revijam in gospodinjskim medijem. To zdaj več ne bo šlo: nepolitično življenje ministra se je, to moramo priznati, zlilo s političnim. Opisano »prijateljsko razmerje« dokazuje prelivanje rumenila v najresnejše plati notranje politike, odpira mejne moralnopolitične dileme (kar se zrcali v npr. Praprotnikovem sklicevanju na etičnomoralno zavest lobiranca in lobista v osebnem odnosu – zanimiva sintagma) ter se dotika samega premierja. Ja, njegovi ministri so poskrbeli, da bo Pahor poslej ne le rdeč od zardevanja, malce bo tudi rumen. Odvisno od dinamike odnosov, ne nujno njegovih.