Je Mussolini še vedno tudi častni občan Pirana?

Po tistem, ko se Slovenija ukvarja s »podaljšanim« častnim občanstvom Benita Mussolinija v Gorici in je malce spregledala isti status, ki ga je imel Ottokar Kernstock v Mariboru, je vedno bolj videti, da imamo v Sloveniji še eno tej podobno zadrego.

Kot je v Primorskih novicah letošnjega oktobra razkril arhivist Matej Muženič iz Pokrajinskega arhiva v Kopru, je bil Mussolini častni občan mesta Piran. Po njegovi vednosti tak status nikoli ni bil preklican. Ker potemtakem obstaja znatna verjetnost, da še vedno traja, bi smeli pričakovati javno in politično razpravo tudi v tem primeru. Je torej Il Duce, kar je gotovo manj znano, še vedno častni občan malih Benetk, kot pravijo Piranu?

Trdna roka in razsvetljeni um

Ni dvoma, da ima Mussolini podoben status še marsikje v Italiji. Muženič se sklicuje na pregledano gradivo, ki vsebuje slaba tri desetletja italijanske uprave nad severnim Jadranom, kar zajema tudi čas, ko je bilo to območje del nemške okupacijske cone Jadransko Primorje. Sem sodi tudi tisto o Piranu v letih od 1919 do 1945.

Ob tem puščam ob strani zgodovinske okoliščine, toda po njegovem pričevanju v obsežnem fondu veliko pozornost pritegne zbirka dokumentov, ki dovolj podrobno beleži, kako se je pred sto leti tedanja občinska oblast odločila Mussoliniju podeliti naziv častnega občana:

»Tisti, ki so sprožili postopek podelitve naziva častnega meščana Mussoliniju, so v dokumente zapisali, da je šlo za plebiscitarno odločitev, ki je uživala najširše odobravanje vseh prebivalcev mesta. V podporo temu so pristavili tudi pismo iz leta 1923, pod katerega so se podpisali številni ugledni meščani, ki so zasedali vodilna mesta v javnem in gospodarskem življenju. Kot izhodišče dokumenta je bila postavljena deveta obletnica vojne napovedi Kraljevine Italije Avstro-Ogrski, Mussolini pa je bil omenjen kot tisti, ki je rešil Italijo pred hudimi nevarnostmi povojnega obdobja, ko je s ‘trdno roko in razsvetljenim umom’ vodil usodo ‘naše domovine’ in jo usmerjal v njeno ‘veliko prihodnost’, s čimer si je kakopak več kot zaslužil naziv častnega meščana tega na novo priključenega italijanskega mesta.«

Čakamo na odziv Pirančanov

Podobno kot častno občanstvo v Gorici se je pobuda uresničila natanko sto let nazaj, ko je prefekturni komisar Francesco Lugnani na dan desete obletnice italijanske vojne napovedi vojne Avstro-Ogrski izdal sklep (deliberato), s katerim je imenoval ministrskega predsednika Kraljevine Italije Benita Mussolinija za piranskega častnega občana. Muženič še navaja, da je Lugnanija k temu dejanju pripeljalo tudi spoznanje o ducejevi sposobnosti popeljati Italijo iz vojnega opustošenja v trajno blagostanje in finančno stabilnost.

Če pustimo zgodovinske okoliščine ob strani, bi nas zagotovo moralo zdaj zanimati, kako se bosta odzvala javnost, lokalna in nacionalna politika, če podatek o častni funkciji drži. Od slovenske desnice ne pričakujemo tovrstnih apelov po preklicu, ker jih fašistična tradicija očitno ne moti. Toda kako se bo odzvala vlada?

Tudi piranski župan Andrej Korenika je zmagal s podporo Golobove stranke Gibanje Svoboda. Kot sem opozoril, goriškega župana Sama Turela stranka ni prepričala, da bi obsodil častno občanstvo Mussolinija, ampak je raje umolknil. Preklic tovrstnega statusa bi bil jasen simbolični signal, da današnja družba zavrača fašistične vrednote, ki jih je Mussolini zastopal, s tem pa zavrne avtoritarnost, hude kršitve človekovih pravic, nasilje, vojno zločinstvo in genocid.

Če je Mussolini še vedno njihov častni občan, župana in Pirančane čaka priložnost, da pokažejo svojo antifašistično načelnost. Ne more biti dvoma, da bo pomenljivo spremljati tudi medijsko naracijo in pokrivanje zgodbe o tem v trenutku, ko je razprava zelo osredotočena na častno občanstvo Mussolinija v Gorici.

Več:

Častna občana Mussolini in Kernstock: ob mlačnem antifašizmu boljšega zaveznika fašizem niti ne potrebuje