Golob pospešeno dela za Janšo: SDS bi danes prejela rekordnih 42 mandatov

Vlada je v zadnji raziskavi Vox populi znova zgrmela: da je neuspešna, je prepričanih že 70 odstotkov vseh vprašanih. Nihče ne bi smel biti posebej presenečen, saj se že dolge mesece sprašujemo, ali sploh ima dovolj volje, znanj in moči, pa tudi komunikacijske spretnosti, da trende usmeri navzgor in v celoti konča svoj mandat.

Po poraznem prejšnjem letu s številnimi menjavami ministric in ministrov z očitno zgolj formalno začetimi projekti in reformami, ki ne obetajo, se v letošnjem vtis njene nesposobnosti in hkrati neverodostojnosti še kar poglablja. Pomislimo zgolj na polomijo okoli zdravstvene reforme in stavk v javnem sektorju, kjer se niti več ne trudi prikriti, da zgolj blefira; kot kakšen ostareli igralec pokra se ukvarja bolj z vtisom resnosti in upa, da ji bo še kdo verjel in zaupal.

Vsi so izgubili

Da bo zaradi afere z nakupom sodne stavbe na Litijski profitirala Golobova stranka, je bila krepka zmota. Premierjevo počasno maščevalno»roštiljanje« koalicijske partnerice, zaradi katere si je Tanja Fajon pulila lase in zahtevala glavo pravosodne ministrice, je pripeljalo do točke, ko sta Gibanje Svoboda in Socialni demokrati zdrsnili za okoli štiri odstotne točke. Ne ena, obe. Prva še nikoli ni bila tako nizko, zdaj je na 10,7 odstotka, Socialni demokrati pa so pristali na 3,9. Vladajoča stranka torej ni prav nič pridobila.

Pričakovali bi, da bodo volivci Socialnih demokratov zbežali kam drugam, pa niso. Ne samo, da jih ni pri Golobu, tudi pri Levici se niso znašli. Ta je glede na januar celo blago nazadovala na 5,9 odstotka. Ravno tako zagotovo niso prešli k Janši in Toninu, NSi je celo zdrknila na 6,3 odstotka (januarja 6,4). Volivci Svobode in SD očitno migrirajo predvsem med neopredeljene in v anketi so jim namerili rekordno veliko, kar 38,4 odstotka.

Skoraj tretjina nekdanjih volivcev SD, kar znese 30 odstotkov, je obupala nad svojo stranko in je več ne volijo. Kot razlog navajajo njene afere in korupcijo. Na drugi strani Gibanja Svoboda ne bi volilo kar 57,2 odstotkov; njihov odgovor je širši, po njihovem »ni izpolnila pričakovanj«.

Samo še raste

Če vlada izgublja, SDS maršira. Pri tem o Logarjevi stranki, ki bo nedvomno nastala, sploh še nismo ničesar rekli. Ključno ugotovitev je tokrat prispeval Miran Lesjak v Dnevniku, kjer ugotavlja, da je prišel čas, ko je Janševa stranka eksplodirala do zgodovinsko visoke vrednosti:

»SDS je v minulih petintridesetih letih le redko dosegala tako visoke odstotke, kot jih v tako imenovani splošni javnosti in med opredeljenimi volivci dosega danes. Novembra 2004 in v njemu sledečih mesecih je bila volilna preferenca stranke še višja, dosegla je celo fantastičnih 37 odstotkov glasov v splošni javnosti oziroma do 49 odstotkov med (že) opredeljenimi volivci, vendar pa je treba upoštevati, da so anketni podatki iz tistega časa odražali povolilno evforijo, ki je sledila prvi parlamentarni zmagi SDS in Janeza Janše na volitvah oktobra 2004 (SDS je na njih zmagala z 29 odstotki glasov).«

Če bi bile volitve danes, je SDS daleč pred konkurenco; v parlamentu bi imela 42 poslancev, kar je več od Golobove stranke na volitvah aprila 2022, ko je prejel rekordnih 41. Je res potrebno zelo izčrpno pojasnilo, kdo je kriv za takšen Janšev meteorni vzpon? Morda je, sploh ob nenehni tolažbi javnosti, ki je bolj pobožna želja, da so volitve še daleč.

Golobov antijanšizem dela za Janšo

Odgovor je relativno enostaven in depresiven hkrati. Golob je na krilih antijanšizma in na misiji nekakšnega boja proti Janši uspel slednjega v slabih dveh letih po volitvah narediti za močnejšega kot kadar koli prej. Njegovi SDS je priskrbel zgodovinsko visoko podporo. Pomislimo, kaj nam pove ta »paradoks«. Če se je v času kampanje premier zahvaljeval Janši, seveda le v cinični maniri, češ da bi brez njega ne kandidiral na volitvah tako uspešno, je zelo ekspresno prišel trenutek, ko se mora Janša zahvaliti Golobu: »Dragi Robert, brez tebe nikoli ne bi bil tako učinkovit!«

Povedano na še drugačen način smo zdaj pred statističnim dokazom, da je vrag vzel šalo: antijanšistični zastavek Golobovega programa ne bi mogel biti bolj poražen. Od njega je, tako rekoč, najbolj profitiral ravno janšizem. Predsedniku stranke Gibanje Svoboda in vlade obenem je uspelo nemogoče – delegitimiral je smisel boja proti avtoritarnim tendencam svojega predhodnika in to je najhujša stvar, ki jo je lahko storil. Vprašanje je, kako se bo proti temu še mogoče boriti.

Kdo je kriv?

Se je leva sredina ob tem debaklu uspela zamisliti nad sabo? Zdi se, da niti malo. Še nikoli ne delovala bolj nebogljeno. Vsi upajo, da so to začasni kazalci nekih anket – in dejansko so. Socialni demokrati se utapljajo v lastnem bazenu korupcije in nečednosti, Levica se spopada z Miho Kordišem, s čimer notranji spori in konflikti jemljejo čas in energijo vsem trem koalicijskim članicam.

Volilno telo, katere pomemben del je zbolel za otipljivo zaznavno kognitivno disonanco, še naprej slepo vztraja, da Golob ni kriv ničesar in gleda proč ob vseh aferah, v katere se je vlada zaplezala. Javni intelektualci so malodane poniknili in ne opozarjajo posebej intenzivno na njene napake s takšno gorečnostjo, kot so poprej na Janšev avtoritarni režim. Ne vemo, ali so takšni zaradi siceršnje pasivnosti, omenjene diagnoze ali morda zaradi pričakovanih koristi v svojih akademskih naprezanjih. Ni dvoma, da nosijo na svojih plečih enormno odgovornost in o njej bo potrebno iskreno govoriti.

Za intelektualce ni opravičila

V vsakem primeru je za akademsko in intelektualno srenjo to račun brez krčmarja, saj njihova indolenca v času, ko je maksimalno nujna javna deliberacija, ne samo da ni opravičljiva, ampak je naravnost neizmerno škodljiva. »Amorfno gmoto« volilnega telesa je težko kritizirati celo takrat, ko zmedeno čaka, kaj se bo zgodilo, ujeta med strah restavracije janšizma in brezup serije Golobovih lapsusov. Za intelektualce pa ni smiselnega opravičila.

Morda je res prišel čas za zapoznelo spoznanje: niso krivi množični mediji, niso krivi posamični kritiki, ni kriv Janša. To nam na šaljiv način sporoča celo Tilen Artač v radiu Radio Ga Ga. Ne, Golobovo vlado najbolj vehementno ruši ona sama. Antijanšizem nam v svoji spodletelosti lahko počasi vrne janšizem.

Več:

Dialektika antijanšizma: zakaj je nevarna slepa podpora Golobovi vladi?

Bo Janša prej uničil javni servis ali Golob javno zdravstvo?

Janša kot tragedija, Golob kot farsa

Zakaj Tanja Fajon pravi, da je najhujše minilo?

Prijazen čevljar Golob: o kognitivni disonanci in zakulisnem sodelovanju med Svobodo in SDS