Zelo se je moralo muditi. Minister Igor Papič se je odločil v dopisu zahtevati od dveh univerz, da še isti dan razpišeta dodatno število vpisnih mest na programih psihologije na dveh univerzah, v Ljubljani in Mariboru, in nato še radiologije na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Takoj, torej v nekaj urah, sta morala posredovati dokumentacijo za popravek razpisa. Bil je petek, 27. januarja, in verjetno so na rektoratih tisti dan podaljšali svoj delovnik, kajti odzvali so se proaktivno in izpolnili zahtevo.
Bere se kot neverjetna komedija, čeprav je tragedija, ki jo je prinesla osvobajajoča oblast, vedno bolj podobna prejšnji, ob odhodu katere je bilo potrebno zaplesati v znamenje olajšanja. Politično-mentalni shemi, ki poganja zdajšnje dogajanje, lahko rečemo državnoplansko načrtovanje, so komentirali v Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS). Neke vrste usmerjeno izobraževanje, so nadaljevali s svojim opisom. Ampak seveda se pred nami odvija bistveno več od tega, pravzaprav slabo prikriti diktat od zgoraj in neposreden poseg politike v avtonomijo univerz.
Vedno bolj Janša
Golobova vlada ima očitno še dalje avtoritarne ambicije, tokrat ne več po obvladovanju policije in posamičnih resorjev. Tokratna groba intervencija v razpis se je zgodila celo zadnji možen dan, brez obveščanja obeh vpletenih filozofskih fakultet v Ljubljani in Mariboru, pravijo v sindikatu. Zato najbrž brezglavo hitenje. In očitno dan po seji vlade, ko se je nekdo odločil za takšno samovoljno gesto. Po pisanju Dnevnika kar sam premier, češ da vlada ne bo obravnavala sklepa o soglasju k vpisu, ker želi povečati vpis na dveh študijskih programih univerz v Ljubljani in Mariboru. S tem je Golob v celoti kopiral gesto Janeza Janše dve leti nazaj, ki je sicer svoje soglasje pogojeval kar nekaj dni – na koncu se je pokazalo, da z zahtevo po širjenju vpisa na medicino, zavitih v retoriko potrebe trga delovne sile.
Razlaga je nedvoumna, potrdilo jo je Ministrstvo za izobraževanje in pojasnilo, da je vlada umaknila odločanje o soglasju, ker je univerzama predlagala povečanje vpisa na omenjenih študijskih programih – psihologija in radiologija. In kakšna je bila konkretna želja predsednika vlade ali nekoga iz njegovega kroga? Da se na ljubljanski filozofski fakulteti poveča število mest na psihologiji za 30, mariborska filozofska fakulteta na psihologiji doda 15 mest, ljubljanska zdravstvena fakulteta pa mora v programu radiološka tehnologija najti še 20 rednih vpisnih mest. Kako je z ostalimi študijskimi programi in zakaj so opazili ravno naštete? Ter končno: kdo jih je?
Zakaj ne raje voznikov težkih tovornjakov
Leta 2021 so rektorji, med njimi tudi sedanji minister Papič, nejeverno zmagovali z glavo in svarili takratnega premierja, da resno ogroža normalno delovanje univerz, pod vprašajem pa je vpis brucev tiste jeseni. Javnost je bila na okopih. Toda Janši, ki je ostajal neomajen, je takrat nesebično prihitel na pomoč njegov gospodarski minister Zdravko Počivalšek, čigar argumenti štejejo trojno, in pred urgentnim sestankom z rektorji modro zaključil, da imamo v državi pomanjkanje poklicev, kot so zidarji, vozniki težkih tovornjakov, prodajalci, vojaki ter delavci v predelovalnih dejavnostih in v gostinstvu. »Zato pričakujem, da bodo tej temi več pozornosti namenili tudi predstavniki univerz, skupaj s predstavniki gospodarstva.«
Šlo je za ideološki napad na družboslovje in humanistiko. Etatistično ravnanje, vladni dekret in nedopustna blokada vpisa so trije opisi, ki so jih za poseg uporabili v že omenjenem sindikatu VSS in zahtevali prepričljivo navedbo, zakaj sta se vlada in ministrstvo odločila, da eskivirata številne organe na članicah univerz in širše, ki bi morali o širjenju vpisnih mest avtonomno odločati. Navedeta naj jasne utemeljitve po povečanju vpisa in kriterije, po katerih so omenjene profile prepoznali kot deficitarne, k temu naj priložijo še podlage in finančni načrt, so zapisali v sindikatu.
Takšna gesta razlage bi vsaj malo omilila vse glasnejše govorice, da je v ozadju tokratne solo akcije vlade preprosto interesno delovanje posameznih ministrov in njihovih družinskih članov, kar bi nas sicer pripeljalo do nevarnega spoznanja, da se pred nami odvija grob nepotizem. Seveda bo oblast morala pojasniti še, zakaj so šli v spremembe v zadnjem trenutku in zakaj zgolj naštetih programov. Če bo dodala še prepričljivo pojasnilo, v čem se njeno postopanje razlikuje od Janševega dve leti nazaj, pa ji bomo morda celo skoraj vse odpustili. A to ni verjetno.
Sindrom svete hipokrizije
So pa na Univerzi v Mariboru, piše Dnevnik, z rektorata posamično po telefonu klicali senatorje in jih pozvali k oddaji glasu. In če smo januarja 2021 dočakali protestno peticijo proti političnemu vmešavanju Janševe vlade v visokošolsko izobraževanje, kjer je podpisan tudi Papič, je dve leti nazaj vso moralo iz domače politične levice in kajpak tudi iz same aktualne vlade posesal sindrom svete hipokrizije. Česar ne sme Janša, lahko Golob in s tem ni težave, vidimo že pri koalicijskih partnerjih, kaj šele pri kritičnem delu javnosti in deloma medijih. Noben od teh se ne zna odzivati brez vzpostavljanja dvojnih vatlov. Če smo protestirali proti prvemu, nima smisla proti drugemu, sploh pa ne, če ugotoviš, da si ta drugi ti. Tako nekako se obnaša leva sredina. Je že kdo videl, da bi kdo protestiral proti sebi?
Slovenija nima samo vedno večjega političnega problema. Ima tudi vedno večjega moralnega.
Več: