Stevanović pri Pahorju: nas urad predsednika republike vleče za nos?

V včerajšnjem pojasnilu o morebitnem sestanku predsednika stranke Resni.ca Zorana Stevanovića in predsednika republike Boruta Pahorja so v njegovem uradu na poizvedbo TV Slovenija podali zelo bizarno pojasnilo: dogodka »niso ne potrdili ne zanikali«. Kaj nam ta prazna kvazidiplomatska fraza pove o trenutnem vročem dogajanju na ulicah in politični modrosti predsednika države? Več, kot bi smela.

Da se bo danes Stevanović sestal s Pahorjem, je javnosti predvsem sporočal prvi – zapisal je, da se bo v ponedeljek udeležil sestanka v predsedniški palači, kamor ga je povabil predsednik. Iz sporočenega je enoznačno sledilo, da ima v rokah povabilo. Hkrati je napovedal, da bo v pogovoru »predlagal, da pozove vlado k odstopu in predčasnim volitvam ter k odpravi obvezujočih ukrepov«.

Seveda ni nujno, da Stevanoviću kot prvemu človeku proticepilskega gibanja tudi verjamemo na besedo. Toda vsi resni mediji, vključno s STA, so ob novici o srečanju obeh pribeležili tudi Pahorjevo pojasnilo, ki nedvomno pritrjuje najmanj dogovorom med obema, da se sestaneta:

V uradu predsednika so ob tem pojasnili, da je Pahor obljubil dialog in da bo tej obljubi sledil. Spomnili so še, da je predsednik v preteklosti nekatere protestnike že sprejel in jim prisluhnil.

Sporočilo Urada predsednika republike torej pritrjuje Pahorjevi začetni nameri. Čemu torej obrat, ko nenadoma »dogovora o srečanju« ni več mogoče ne potrditi ne zanikati? So v njegovem uradu preprosto lagali prej ali zavajajo zdaj, se pojasnilo manipulativno in izmikajoče nanaša na zgolj delček trditve, ne da bi povedali, kateri?

Če so pri Pahorjevih začeli oklevati in dvomiti v svojo poprejšnjo odločitev zaradi številnih kritik, potem so hkrati ogrozili tudi osnovno načelo njegove politike: dialog. Skoraj ne mine dan in tudi ni  konteksta, ko tega označevalca, ki ga zlorablja na vse možne načine kot nekakšno retorično in politično mašilo, predsednik tako ali drugače ne bi ponavljal. Fenomen sem že nekajkrat poimenoval z izrazom »maskirni dialogizem« – Pahor se sklicuje na dialog le zato, da ne bi rabil zavzeti svojega stališča in pozicije, s tem pa bi ohranil distanco do vseh strani in na koncu kapitaliziral vse, kar je mogoče doseči zase: visoko javnomnenjsko podporo, vtis nekakšnega mirovnika in spravitelja, častne doktorate tujih univerz in podobno.

So pa v uradu mirili kritike, češ da s povabilom legitimirajo povabljenca: »Stevanović je legitimiziran s tem, ko na ulice uspe privabiti 10 tisoč ljudi.« S tem so razkrili, kaj šteje v Sloveniji za legitimno dejavnost: nikakor ne skepsa v znanost in ogrožanje javnega zdravja, ampak zgolj dovolj velika množica.

Pahor se sicer rad pogovarja že ves čas. Leta 2009 se je kot predsednik vlade udeležil sveta Stranke slovenskega naroda (SSN), da bi Andreja Šiška ustavil pri nameri referendumskih aktivnosti zoper vstop Hrvaške v zvezo Nato. Leta 2020 ni našel razloga, da ne bi sprejel Štajerske varde kar v svoji palači. Ni pa se pogovarjal s Šiškom na Osankarici, saj so ga pred njunim snidenjem sredi gozdov aretirali.

Več:

Politična mimikrija in maskirni dialogizem

Kako je Šiško ugnal celotni politični vrh

Comments are closed.

Powered by WordPress.com.

Up ↑

%d bloggers like this: