Božo Predalič in anonimni profil, s katerimi radi strežejo v stranki SDS, sta danes naletela na odobravanje predsednika vlade. Govorim o dveh kratkih zapisih na tviterju, nabitih s sporočilnostjo. V prvem se je Božo Predalič, tesen sodelavec Janeza Janša, odzval na spominski zapis Tanje Fajon na Utøyo. V drugem je anonimni pisec reagiral na memento Jerneja Štromajerja s podobno poanto. Kaj nam razkrije »logika« obeh reakcij, če si ju ogledamo?
Nekaj nezaslišanega: ob desetletnici skrbno načrtovanega Breivikovega pokola se Janša ne odziva s s priklonom žrtvam grozljivega dejanja in jasno obsodbo, ampak (tudi) s kajpajevstvom kot argumentacijsko strategijo, usmerjeno v njemu najbolj nevarno opozicijsko stranko socialnih demokratov. Kar pomeni, da nam s somišljeniki sporoča tole: radi bi se pogovarjali o Breiviku in Utøyi, ampak kaj pa Barbara rov leta 1945, kjer ste »vi« pobili in zakopali nemške kolaboracioniste? Omenjate Breivika in Utøyo, ampak kaj pa Iški Vintgar, kjer so »vaši« leta 1942 pobili 53 Romov? Kdo so potemtakem ti »naši«? Breivik?
Komunikacijska situacija je več kot simptomalna, kajti ne Tanja Fajon in tudi ne Jernej Štromajer, oba socialna demokrata, ki sta »izzvala« navedena odziva, v svojem zapisu v ničemer nista povezovala Breivika z s političnimi strankami v Sloveniji; tragičen dogodek deset let nazaj sta v spominskem slogu zgolj brez konteksta omenila, prva s komentarjem »V spomin in opomin«, drugi z opisom dogodka.
Toda Janša in njegovi somišljeniki so se v omembi Breivikovega grozljivega dejanja preprosto začutili ogrožene in reagirali napadalno – oziroma obrambno. »Radoživa anonimka«, ki je navdušila premierja, je recimo zapisala:
Vaši niso pustili živih Romov v Iškem Vintgarju, pa Breivik ni psov pobil, drugače pa precej podobna zadeva…..
Kajpajevstvo kot strategijo lahko v tem smislu razumemo kot formo relativizacije. Ne gre le za to, da je argumentacijsko sporna, saj skozi gesto »tudi ti/tuquoque«, v tem primeru nekakšen »Tudi vi ste ubijali« zgolj prelaga odgovornost na druge, ampak je v danem primeru etično umazana, nepietetna in neverjetno groba. Želi nam sporočiti nekaj takšnega: če se že pogovarjamo o Breiviku, se moramo istočasno pogovarjati o pokolih partizanov. Ali celo: če se že pogovarjamo o »naših«, se pogovarjajmo še o »vaših«.
Ko sem danes pripravljal besedilo z naslovom Ob deseti obletnici Breivikovega pokola v Sloveniji še vedno njegovi častilci, ob vsem svojem pesimizmu takšne odkritosti nisem pričakoval.
Več:
Ob deseti obletnici Breivikovega pokola v Sloveniji še vedno njegovi častilci