»S predsednikom vlade bom opravil pogovor o njegovi izjavi, ki je bila žaljiva in tudi škodljiva za prihodnje odnose v koaliciji,« je napovedal predsednik SMC Zdravko Počivalšek.
»Smo v zelo zapleteni situaciji tako zaradi epidemije kot tudi političnega konteksta, zato pričakujem tudi od predsednika vlade več discipline in samokontrole,« je prvak stranke z mizerno podporo, ki je v resnici pravi razlog koketiranja z Janševo vlado, ostro podučil šefa.
Presenetljivo je omenjeni slabše od pričakovanega prenesel repliko premierja, ki je na ponedeljkovi seji DZ v okviru poslanskih vprašanj poslanki SMC Janji Sluga zabrusil, da je »malo mimo poslušati nasvete« o komuniciranju šefice poslancev stranke z enoodstotno podporo v javnosti predsedniku vlade in stranke s 30 krat višjo podporo.
Navrženi Janšev odgovor je na površini zgolj nekakšno napihovanje in rezultat arogance nekoga, ki je politično močnejši in mu zato stranka, ki se poigrava z nično podporo javnosti, a ima obenem izjemno nadpovprečno zastopanost v vladi v obliki ministrstev, lahko zgolj slepo sledi, brez ugovora in posebnega moraliziranja. Nečimrnost oblastniškega avtokrata, ki se hvali z bistveno večjo podporo državljanov, je zgolj en vidik sporočila, ki ga je premier namenil poslanki.
Še pomembnejši aspekt, temu komplementaren, je vsebinsko sporočilo: Janša ni zgolj pozival k molku svoje koalicijske partnerice, ampak se je odzval na očitek, da njegova žaljiva komunikacija do vseh, političnih nasprotnikov, medijev, novinarjev, celo do sedanjega predsednika ZDA, ne poraja otipljivih učinkov. Posredno je namreč poslanki sporočil, da so prav aroganca, cinizmi, norčevanje in odrezavost tisti, ki mu prinašajo opisane simpatije ljudstva v obsegu, ki je 30 krat večji od tega, kar prijazno predlaga sama – torej samoomejevanje in odpoved žalitvam ali toksičnosti.
Počivalškovo današnje kljubovanje preseneča, obenem pa je tudi v velikem kontrastu s »dialoško kulturo«, ki jo predlaga Matej Tonin, še en koalicijski partner. Kajti prvak Nove Slovenije je kot tesen Janšev sodelavec nedavno prav sebe navedel kot primer strpnega kristjana, ki nastavi še drugo lice, ko ga po prvem žaljivo udari predsednik vlade. Ob tem je celo omenil, da Janša njemu v čast snuje celo rime o tem, da on, Tonin, ni Kučanov sin…
O Toninovi perverzni logiki sodelovanja in povezovanja, cepljeni na krščansko logiko odpuščanja, govorim v spodnjem podkastu:
Več: