Po tistem, ko je javnost izvedela, da smo tik pred objavo revizijskega poročila Računskega sodišča, ki bi utegnilo močno obremeniti Janševo vlado zaradi njene domnevno sporne nabave zaščitne medicinske opreme, hkrati pa je številne postopke že sprožila Komisija za preprečevanje korupcije in uvedla skupno 21 preiskav zoper osem uradnih oseb, je po tiskovni konferenci njenega predsednika Tomaža Vesela postalo jasno, da se je osnutek zataknil pri njegovem namestniku Jorgu K. Petroviču, ki si je vzel dodaten čas za njegovo pregledovanje. Kar je praktično poglavitni razlog, zaradi katerega poročilo javnosti še ni znano.
Orkestrirani napadi na Vesela
Zavladala je panika pri tistih, ki jih poročilo obravnava – torej pri oblasti. Vmes je namestnik s svojimi javnimi stališči očitno vznemiril predsednika do te mere, da je pooblastilo prenesel na namestnico Mojco Planinšek. Toda njegova tiskovna konferenca in javno objavljena informacija, da je revizija že praktično pripravljena, sta potem zadostovala, da se je Vesel znašel pod točo javnih napadov strankarsko in politično obarvanih medijev.
Predsednika Računskega sodišča so se lotili osebno in z zelo prozornim manevrom, očitali so mu zaslužkarstvo zaradi funkcije pri Mednarodni nogometni zvezi, povezanost z Aleksandrom Čeferinom in pri tem citirali nekatere nemške tabloide štiri leta nazaj, tudi na način, kakor da ti poročajo o tem zadnje dni, vse skupaj zapeljali v osebno kompromitacijo po sorodstveni liniji, omenjali krajo delovnih strojev in hkrati stavili na pripravo damage control, ki bo sledila, če bodo ugotovitve iz poročila obremenilne za vlado, še zlasti za gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Spodaj navajam nekaj značilnih medijskih naslovov:
Predsednik računskega sodišča in (ne)moralni miličnik FIFE Tomaž Vesel je tudi operativec iz ozadja, ki ruši vlado! (Nova24TV)
Funkcionar Fife Vesel pomaga rušiti vlado (Siol)
Ko je Tomaž Vesel kot študent delal na gradbiščih po Nemčiji, je njegov stric kradel delovne stroje – mu je Vesel pri tem pomagal? (Nova24TV in Demokracija)
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel meni, da so prejemki Fife uravnoteženi s kariernimi dosežki in z mednarodnimi pogoji dela – Četrt milijona dolarjev letno res ni slabo, sploh za “popoldansko delo”! (Nova24TV in Demokracija)
Peter Jančič, SiolNET: Za oblast preko Počivalškovega trupla (Siol in Domovina)
Nemci so dvomili, da Vesel deluje neodvisno od Čeferina (Siol)
Ves blišč in beda računskega sodišča bo prišla na dan: če Vesel proti plačilu ‘pokriva’ šefa v Švici, kako je to šele doma?! (Bojan Požar)
Nemci so dvomili, da Vesel deluje neodvisno od Čeferina (Siol)
Značilnosti značajskega umora
Postopek diskreditacije je stalnica v arzenalu psihopolitičnih in propagandnih taktik, redno v uporabi vladajoče stranke. Vendar v tem primeru kompromitacije Vesela kažejo dodatno zagnanost in tudi nekatere elemente »značajskega umora« (character assassination). Cilj ni posebej prikrit – do konca diskreditirati Računsko sodišče, njenega predsednika, državljanke in državljane pa emocionalno preparirati, da poročilu ne bodo verjeli.
Značajski umor je namerno uničenje ugleda posameznika. Največkrat so najpomembnejše tarče ali žrtve takšnega umora politični voditelji, uradniki, znane osebnosti, znanstveniki, športniki in druge javne osebnosti. Zato značajski umor pogosto cilja na zasebno življenje, obnašanje, vrednote in identiteto žrtev, večkrat so za takšne potrebe spremenjeni ali izmišljeni osebni podatki, navedeni intimni podatki, pod vprašaj postavljeni dosežki in nameni napadenega.
Z uporabo pretiravanja, posmehovanja, obtožb, namigovanj in laži se napadalcu, v tem primeru vladajoči politiki, zdi pomembno škodovati moralnemu položaju žrtve v očeh javnosti, izzvati množični negativni čustveni odziv na žrtev in jo osramotiti. Kot oblika obrekovanja je značajski umor blizu argumentu ad hominem, retorični strategiji z idejo jemanja verodostojnosti sogovorcu in tarči napada. Kot ugotavlja filozof Douglas Walton, so takšni argumenti velikokrat etotični, napadajo prav značaj (ethos) posameznika, v tem primeru Vesela prikazujejo kot kompromitiranega na več načinov, osebno, značajsko in politično.
Dvojna žrtev
Poročanje o Veselu kot podležu, ki načrtovano pomaga rušiti vlado ali dobičkarju iz Fife, ki je pomagal krasti delovne stroje, je tik pred dokončanjem poročila Računskega sodišča prepoznavno nakazalo, da je omenjeni obenem tudi žrtev kolaborativne politične hegemonizacije medijskega prostora. V skladu z njim se v medijski krajini, kjer zaradi anemičnosti medijev začnejo prevladovati vzorci političnega novinarstva do te mere, da postanejo edina ali dominantna poročila o nekem dogodku ali osebi propagandna in strankarska, v tem primeru z elementi značajskega umora, takšen javni prostor počasi hegemonizira. Prav to se je zgodilo z Veselom: tovrstna medijska poročila so postala dominantna.
Kakor ugotavljata avtorja Martijn Icks in Eric Shiraev v svoji knjigi »Character Assassination throughout the Ages«, je ugled žrtve poškodovan, ko jo občinstvo vidi takšno, kakršna je prikazana. Kar pomeni, da občinstvo nujno postane neločljiv element značajskega umora. V slovenski situaciji javnost nima drugačnega vpogleda od tistega, ki ga o direktorju Računskega sodišča prezentirajo našteti mediji, saj so obenem tudi edini. V praksi bi to pomenilo, da domači množični mediji po načelu kolaborativne politične hegemonizacije medijskega prostora posredno sodelujejo pri umoru.
Več:
Ali namestnik Računskega sodišča blokira za vlado potencialno obremenilno poročilo?