Obrambni minister Matej Tonin se je že včeraj odzval na družbenem omrežju tviter in napisal, »da sporočila protestov ne smemo preslišati in ga je potrebno obravnavati resno. Kot družba pa se moramo potruditi, da bomo našo demokracijo ohranjali in razvijali z dialogom in v okviru demokratičnih institucij«.
Sporočilo prvaka koalicijske Nove Slovenije je marsikoga osupnilo, vendar ne za dolgo. Nekaj minut zatem je Tonin svoje sporočilo enostavno izbrisal.
Kot je pojasnil za 24ur.com, tega ni storil zaradi pritiskov, ampak po lastni volji. Trdi namreč, da nekateri krizo zlorabljajo za ščuvanje ljudi, organizirajo proteste, ob tem pa trdijo, da s tem nimajo nič. Kasneje je na tviterju dodal pojasnilo za svoje dejanje: »Ko sem na različnih večernih poročilih in portalih videl, kako del opozicije v težkih trenutkih zlorablja proteste in hujska udeležence z lažnivimi argumenti, sem v tistem trenutku tvit zbrisal, saj sem se počutil opeharjenega in zlorabljenega.«
Kako ovrednotiti njegovo pojasnilo o zlorabljenosti, če pustimo neprepričljivost ob strani? Po začetnem ugibanju, da je nanj pritiskal predsednik vlade, je sledilo zanikanje in omenjeno sklicevanje na dejstvo, da so menda protestirati tudi nekateri člani opozicijskih strank, zaradi česar si je z občutkom opeharjenosti premislil – kakor da ne bi spremljal dogajanja zadnjih dni.
Dopustimo, iz razloga analize argumenta, da navedeno drži in se je vse res zgodilo, kot je opisal. Očitno je, da Toninov odgovor navzlic temu ni prepričljiv: trditev, da moramo sporočilo protestov jemati resno, v ničemer ne more biti zanikano z ugotovitvijo, da so bili ti zlorabljeni.
Če se nekomu zgodi krivica, a naknadno neka druga oseba zlorabi to krivico, ne bomo zanikali krivice – to bi bilo res nepošteno in nepravično. Če se zgodi moralno nesprejemljivo dejanje, a kasneje nekdo to dejanje izkoristi v svoj prid, bi bilo obsoditi nemoralno dejanje in ga ovrednotiti kot takšnega samo po sebi nedopustno moralno. Torej je ministrovo postopanje v sebi neracionalno in krivično.
Toninova brisanje tvita spominja na argumentacijsko shemo zmote iz posledice (argumentum ad consequentiam). Ker je po njegovem mnenju začetna trditev (v tem primeru sporočilo protestnikov), s katerim se je najprej strinjal, pripeljala do slabe posledice (do zlorabe politične opozicije, po njegovem), je pripravljen zavrniti začetno trditev – oziroma brisati.
Težava je seveda, da Toninu bolj malo ljudi verjame ob pojasnilu razloga za umik zapisa, a zaplet kar dobro oriše njegovo trenutno politično razcepljenost. Očitno predsednik Nove Slovenije vendarle čuti nekaj nelagodja ob vedno obsežnejših kolesarskih protestih.
Sicer pa je, da bi bil volk sit in koza cela, nato objavil družinsko fotografijo z ženo in tremi otroki – ob kolesu.