Danes, ko praznujemo mednarodni dan svobode medijev, so v Društvu novinarjev Slovenije spomnili, da bi morali politika in medijski lastniki bolj spoštovati in zaščititi novinarstvo, sploh v časih novih neprizanesljivih razmer in pritiskov.
In dodali, da je v nedavnem primeru Madžarske prišlo celo do poskusa čezmejnih pritiskov na uredniške odločitve slovenskih medijev. Potem so na MMC RTV Slovenija še spomnili, da je pred dobrim tednom dni na pozornost javnosti naletelo sporočilo članov odbora Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) pri tedniku Reporter. V njem so SDS-u in njegovemu predsedniku Janezu Janši očitali ravno politične pritiske na tednik.
Janša proti Reporterju
Sicer sem prvič slišal za »Odbor ZNP pri tedniku Reporter«, a ta je nekaj dni nazaj brez individualnega podpisa objavil protest »zoper politične pritiske iz SDS«:
Odbor ZNP pri tedniku Reporter zavrača politične pritiske predsednika SDS Janeza Janše in stranke SDS na tednik Reporter. V zadnjem obdobju Janša po spletnem družbenem omrežju objavlja neresnice, s katerimi skuša diskreditirati novinarje Reporterja. Večkrat je celo že pozval naročnike, naj odpovejo naročnino na to revijo. Enako so tokrat po omrežju Twitter storili tudi pri podmladku SDS.
Vsak politik ali stranka se lahko odzoveta na poročanje medija, če menita, da določene vsebine ne ustrezajo resnici ali njihovim nazorom. To je legitimno. Z vidika svobode tiska in novinarske neodvisnosti pa je povsem nesprejemljivo, če skušajo politiki in strankarske organizacije s svojimi javnimi pozivi kupcem poslovno škoditi posameznemu časniku. Odbor ZNP pri tedniku Reporter takšno prakso obsoja in pričakuje, da se vsi politiki držijo osnovnih demokratičnih standardov.
Odbor ZNP pri tedniku Reporter (24. 4. 2019)
Molk ob obratu
Ni dvoma, da je Janša večkrat poskušal diskreditirati pisanje novinarjev Reporterja in njih same. Ali jih poslovno škodovati. Prvo počne že leta v odnosu do različnih medijev, ki so očitno njegova velika strast – in resda je svojo tarčo v »svoj« Reporter usmeril šele nedavno, kakšno leto nazaj. No, ampak težava je tudi, da novinarji istega tednika velikokrat diskreditirali pisanja in novinarke ali novinarje drugih medijskih hiš.
Danes, na mednarodni dan svobode medijev, pa smo priča posebnemu tipu nivelizacije: novinarji DNS in ZNP, vsaj v enem delu, so si podali roke in družno govorijo o političnih pritiskih. Seveda za ceno zadrege in pozabe, morda spomina zlate ribice ali lastne preračunljivosti. Povedano drugače: živimo tudi v državi, kjer si najbrž niti en novinar ne bo drznil spomniti, zakaj je takšen obrat grotesken.
Za razumevanje konteksta rabimo kar nekaj podatkov, zato nekaj zgodovine: Združenje novinarjev in publicistov je nastalo 14. novembra 2007. In sicer kot čisti antipod DNS: v njem so se znašli tudi ključni novinarji današnjega Reporterja in po njih po prehodu pod Odlazkovo lastništvo strelja Janša.
Novembra 2007 je peticija 571 novinarjev, ki je takratnega predsednika vlade obtožila političnih pritiskov na medije in cenzure, do konca razburkala domačo in svetovno javnost. Le nekaj dni po ustanovnem sestanku ZNP je Janša v državnem zboru uradno sicer zahteval glasovanje o zaupnici vladi, dejansko pa je v njem uprizoril glasovanje o nezaupnici medijem, novinarjem in lastnikom medijskih hiš.
Združenje politične desnice
Prvi predsednik ZNP je postal Peter Jančič, vidno vlogo v njem pa so več čas imeli prav Reporterjevi novinarji. Kot vemo, so leta 2008 nastali famozni gverilski brezplačniki, Slovenski tednik in Ekspres.
Nobenega dvoma ni, da so omenjeni ves čas sodili v interesni krog politične desnice in predvsem Janeza Janše. Temu ustrezno so tudi ravnali. Prav takšni so v trenutku njihovih funkcij zaradi političnih prevzemov bili povečini tudi mediji, iz katerih prihajajo, in mnogi med njimi so bili močno kritizirani zaradi spornih novinarskih, uredniških ali vodstvenih odločitev.
Nekatera imena so bile vpletena v ti. politične brezplačnike, nezanemarljiva okoliščina je tudi, da se mnogi ukvarjajo predvsem z notranjo politiko. Kuriozitetna širitev združenja na publiciste je ves čas zanimiva predvsem z vidika obrambe profesionalnih standardov. Zunanji publicisti in komentatorji namreč že po definiciji niso zavezani nepristranskosti, ker žanr komentarja tega od njih ne pričakuje. Primerljiva novinarska združenja jih skoraj nikoli ne vključujejo in v ZNP nikoli niso pojasnili, zakaj so pristali na takšno rešitev, a se je to verjetno zgodilo vpričo kritično majhnega števila članov.
ZNP kot reakcija na novinarsko peticijo
Onstran dvoma je, da je ZNP nastal predvsem kot reakcija na novinarsko peticijo Blaža Zgage in Mateja Šurca, s tem pa tudi na očitke iz nje. Naj spomnim: to so bili natankoma očitki o političnih pritiskih in cenzuri Janeza Janše!
Ne samo, da takrat člani ZNP bili slepi in gluhi zanje, Janšo so pred njimi res dobesedno branili. V svojem poročilu ravno o svobodi tiska v Sloveniji za leto 2009 so zapisali, da podatki mednarodnih organizacij o človekovih pravicah v Sloveniji, kar zadeva medije in svobodo tiska, niso popolni, zaradi česar jih dopisujejo:
Zato združenje v dopolnilo in celovitejši vpogled ponuja pričujoče poročilo o svobodi tiska v Sloveniji in stanju na področju medijev. Združenje smo ustanovili 14. novembra 2007 kot odgovor na politično pristranskost Društva novinarjev Slovenije, ki je novinarstvo večkrat zlorabljalo za interese leve politične opcije, ki je večino časa na oblasti. Tako je bilo tudi v primeru novinarske peticije proti cenzuri in političnim pritiskom, v kateri so obtožili takratno vlado Janeza Janše, hkrati pa zaradi lastne politične orientacije zanemarili politične pritiske in cenzuro s strani politikov in strank leve politične opcije. Združenje novinarjev in publicistov povezuje novinarje in urednike različnih medijev in redne komentatorje v slovenskih medijih, kateri osnovna dejavnost ni novinarstvo.
Peticija je bila menda politična zloraba
ZNP je, skratka, nenehno problematiziral spoznanje 571 novinarjev o Janševih pritiskih in cenzuri. Danes jih v Reporterju odkrivajo sami. Še več, istega leta je ob 3. maju njihov predsednik Peter Jančič opozarjal »tudi na politične zlorabe v novinarstvu in izpostavil peticijo skupine novinarjev o škodljivem vplivu prejšnje desnosredinske vlade na tiskane medije. Pri tej peticiji je po prepričanju Jančiča šlo za očitno manipulacijo, saj je bila takratna vlada že v ostrem konfliktu z lastniki časopisne hiše Delo.«
Avgusta 2011 pa so, ne prvič, pri ZNP odkrito norčevali iz DNS in javno izrazili pričakovanje, ali bodo v DNS pripravili peticijo proti vladajoči opciji in zavrnili navedbe iz izjave njihove izjave o »novinarski solidarnosti in kanibalizmu«.
Benevolenca in novinarske zadrege
Kako torej razumeti »mentalni« obrat v delu ZNP? Postopati benevolentno in vsakogar, ki odkriva politične pritiske, četudi nekam pozno, prijazno potrepljati po ramenu? In pri tem z enako benevolenco prijazno zamolčati oboje, 12 letno zamudo »spregleda«, obenem pa tudi vse grenke napade na tiste novinarke in novinarje, ki so na Janševe pritiske že opozarjali v njegovem mandatu 2004-2008 in ki jih, resnici na ljubo, ni bilo ravno veliko?
Ali pa morda postopati za las bolj kritično in z odločnejšim namigom na moralno hipokrizijo tistih, ki so težavo ugledali šele v trenutku, ko so jo občutili na lastni koži? Pri čemer, kot rečeno, edini pritiski na medije še zdaleč niso Janševi in tudi ne zgolj politični.
Kdor bo danes, 3. maja 2019, prebiral domača poročila ob svetovnem dnevu svobode medijev, bo neizbežno naletel na lažni vtis združenega boja DNS in ZNP proti skupnemu sovražniku. Cena te idilične harmonizacije pa je postavljena visoko: nekdo je zamolčal zgodovino konkretnih dejanj in političnega novinarstva, odnos do novinarske peticije in končno tudi že sam raison d’être ZNP, ki je po njihovih lastnih besedah nastal kot reakcija na novinarstvo DNS, preveč naklonjeno levi politični opciji.
You must be logged in to post a comment.