Protibegunska psihoza: Turki napadajo, ponosni potomci branijo

Ni prvič, da je Janšev podprvak Damir Črnčec zaigral na struno spomina na turške vpade, da bi nas posvaril pred strahotnimi posledicami begunskega vala:

»To ni človekoljubno ali humanitarno vprašanje. Slovenija in Evropa sta žrtev agresije, invazije, sodobne oblike turških vpadov, katerih namen je islamizacija, arabizacija in šeriatizacija. Mi smo ponosni potomci prednikov, ki so ob številnih žrtvah premagali turške vpade. Enostavno ne smemo in ne bomo dovolili, da ta novodobna invazija okupira, uniči našo državo, družbo, vrednote. Našo domovino!«

Ponosni samorazkriti potomec, ki je pripravljen tudi danes hrabro poprijeti na orožje, pravzaprav k temu tudi kliče, se v hujskaški retoriki perfidno sklicuje na nekaj, kar naj bi v kolektivnem nezavednem spominu menda maksimalno mobiliziralo strah slovenskih množic.

Ob tem mu pride prav podoba Drugega par excellence, torej nevarnega Turka, pred katerim je treba nemudoma zapreti meje, nato pa podobno, kot meni Janša, narediti Slovenijo za »free zone«, prostor polne rasne čistosti, kjer ne bo niti enega migranta. Izraz, ki ga netilci sovraštva uporabljajo raje kot »begunec«.

Primož Šterbenc razloži, zakaj mobilizacijska asociacija sredi skrbno negovane kolektivne psihoze proti njim ustreza številnim stereotipom: »Poleg tega naj bi bil islam sovražen do racionalne misli in naj bi zasužnjeval ženske. Pri tem se lahko naslonijo na močno ukoreninjenost protiislamskih stališč v Evropi, saj je musliman obravnavan kot nevarni drugi vse od začetka 12. stoletja – tovrstno stališče so zagovarjali tudi največji evropski humanistični intelektualci. Na žalost tudi karikature, kakršne so bile objavljane v napadeni reviji in v drugih medijih, prispevajo k utrjevanju protiislamskega diskurza.«

Identifikacija beguncev s Turkom, na kateri že v drugo insistira Črnčec, verjetno ni naključna, zdi se skrbno premišljena, ker lažje prevaja prastrahove v realno ksenofobično pogojeno nestrpnost. Ker so Turki očitno tisti Drugi, pisan z veliko začetnico, ki ustrahuje Evropejca in uteleša zlo, kot pravi Mustafa Soykut, za Cerkev so najhujši sovražniki krščanstva, za renesančnega človeka so bili sovražniki grške in s tem evropske civilizacije. So kot divje svinje v vinogradu krščanstva.

Ko se sprašujemo podrobneje, kdo hujska ljudstvo in kateri propagandni prijemi porajajo najhujše forme prazne paranoidne groze pri ljudeh ali netijo sovraštvo, se velja spomniti današnjih ponosnih potomcev tistih, ki so menda nekoč odgnali Turke iz teh krajev in se hvalijo s svojim čistim rodoslovnim deblom.

Več:

http://vezjak.com/2015/10/01/granstrategija-za-begunskim-valom-poskus-osvojitve-evrope/