Islamizacija naših učencev, ki je ni bilo

Po tistem, ko so si nekateri učenci osnovne šole Toneta Čufarja v Mariboru ob Prešernovem dnevu v sklopu kulturnih vsebin ogledali film z islamsko tematiko – film Zeleno kolo (Wadjda), ki govori o odraščajoči deklici v Savdski Arabiji, so z megabombastično nedokazano trditvijo že v naslovu, češ po osnovnih šolah Slovenije se odvija nevarna in za nameček načrtna islamizacija Slovenije, začeli prispevek pri Janševi Nova24TV:

To je začetek načrtne islamizacije učencev po slovenskih osnovnih šolah – starši ogorčeni

Dokaza zanjo seveda niso ponudili. Svojo naslovno ideološko agendo so nato skrili za domnevne strahove staršev, vendar kasneje ne predstavijo niti enega njihovega tovrstnega mnenja, da bi se z njim vsak minimalno legitimirali, kaj šele česa bolj otipljivega:

Kaj imata skupnega film v arabščini in Prešernov dan? Zaposleni na Osnovni šoli Toneta Čufarja tukaj očitno vidijo tesno povezavo, saj so si otroci ob slovenskem kulturnem prazniku ogledali film z muslimansko vsebino. Starši otrok se sprašujejo, v čem je smisel takšne odločitve. Bojijo se, da se na tak način postopoma uvaja načrtna islamizacija Evrope.

Podpisana Nina Knapič je nato pridobila mnenje ravnatelja Dušana Merca, ki je dejal, da je takšno dejanje »bedarija« in da bi bilo treba zahtevati šolsko inšpekcijo. Argument? Ta film ni povezan s slovensko kulturo.

Na drugi strani sta ravnateljica mariborske šole Špela Drstvenšek in predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan pojasnila, da je bil kulturni dan deloma namenjen slovenskemu kulturnemu prazniku, deloma pa filmski vzgoji in določenim temam, povezanim s tematiko filma. Torej da v obisku kina ni nič spornega.

Resna razprava o tem bi najbrž morala biti odvisna od resničnosti premise, da se na slovenski kulturni praznik res sme razpravljati zgolj o Prešernu in slovenski kulturi. In od pojasnil, ali je to res dosedanja standardna, nikoli kršena praksa po osnovnih šolah. K temu bi veljalo dodati še nabor vseh filmov, ki so si jih slovenski učenci doslej ogledali v kinu na kulturni praznik. Morda bi ugotovili, da ti nikakor niso bili povezano zgolj s slovensko kulturo – sploh glede na njihovo dokaj redko zastopanost v kinih.

Da bi sredi begunske krize morali popolnoma cenzurirati islamske vsebine in jih nadomestiti s »pravo« kulturo, je prej znamenje šolske zaplankanosti in lažnega domoljubja.

Zato je že malo presenetilo, ko je avtorica zaključila z mnenjem ravnateljice in predsednika združenja ravnateljev, ki sta zelo dobro prebrala propagandno nakano medija. Seveda jo je prva ustrezno zapakirala v nedopustno »krivdo medijev« in »iskanje napak novinarjev«, nato pa le zapisala mnenje Drstvenškove:

“Sicer pa mi ne preostane ničesar drugega, kot da zaupam vaši presoji, kako napisati članek, da ne bo še dodatno spodbujal nestrpnosti, ki smo ji v današnjem času prepogosto priča, v zadnjem času tudi do novinarjev,” je ravnateljica dejala ob zaključku pogovora.

Točno za to gre, seveda.