::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Turkova hitra misel in afriška počasna

Bivši minister za šolstvo, kulturo in še kaj, dr. Žiga Turk, si je kot Siolov kolumnist prislužil reakcijo Sveta za odziv na sovražni govor. Med drugim tudi zaradi domnevno rasistične ocene o tem, da bi lahko Afričani tudi hitreje mislili.

Kajti hitrost misli mu manjka, ko jih opazuje, kako hitro tečejo. Zakaj jo pogreša, ni povedal. V nedavni kolumni pa je svoj sovražni ali rasistični diskurz zanikal ter poskušal pojasniti, zakaj je po njegovem »samooklicani« Svet velika nevarnost za svobodo izražanja pri nas in zakaj je ta vrednota po njegovem ogrožena. Tudi zaradi delovanja Sveta. Nekateri se pri nas v času, ko se sovraštvo razplamtevata, bolj kot kadarkoli prej trudijo z napadi na tiste, ki pred njim opozarjajo.

Žiga Turk afričani kolumna

Vprašanje na mestu je, ali je navedeni Turkov stavek res rasističen? In nato, ali je presoja Sveta točna? Oglejmo si in ustavimo le pri enem:

Imamo pač različne talente, čeprav se sprašujem, zakaj ne bi Afričani tudi hitreje mislili, če že hitreje tečejo. Enkrat, ko bodo imeli dobre šole, je mogoče tudi to. Nobenih predsodkov nimam o tem.

Takoj vidimo, da je bil Turk res previden v svoji dikciji. Velikodušno je posplošeno dopustil, da bi Afričani, če bodo nekoč hodili v dobre šole, nadoknadili svoj zaostanek v počasnem mišljenju, značilnem zanje kot Afričane – karkoli mu že »počasi misliti« pomeni. Toda kaj ga pri tem odveže od morebitnega začetnega prepoznanja rasizma  – ideologije in govorice, pri kateri rase obravnavamo kot inherentno večvredne ali manjvredne glede na njihove domnevno dedne sposobnosti, lastnosti in kvalitete? V Svetu za odziv na sovražni govor so svoje stališče utemeljili na naslednji način:

V tekstu dr. Žige Turka je že v začetku nakopičenih nekaj grobih rasizmov (»Zakaj ne bi Afričani tudi hitreje mislili, če že hitro tečejo. Enkrat, ko bodo imeli dobre šole je mogoče tudi to.«), ki jih avtor »nadgradi« z (ana)logicističnim, »zdravorazumskim« utemeljevanjem predsodkov in stereotipov do muslimank in muslimanov (»Ni vsak musliman potencialni terorist … so pa skoraj vsi teroristi muslimani«). Turkovo razmišljanje je polno negativnih stereotipov o arabskem svetu, muslimanski veri in kulturi, obenem pa poveličevanja kulture zahodne civilizacije kot nosilke svobode in človekovih pravic. Avtor se problematičnosti načina svojega ubesedovanja zaveda, svoja stališča na več mestih mehča, zavija v leporečje o nujnosti integracije, kljub temu pa se osnovni liniji jezika kulturnega rasizma in etnocentrizma ne odreče. Umanjka zavedanje, da pri naslavljanju tovrstnih občutljivih vprašanj z jezikom ne smemo izražati, širiti, razpihovati, spodbujati ali opravičevati ideologij večvrednosti enih nad drugimi, rasizma, ksenofobije, etnocentrizma ter predsodkov in stereotipov, ki lahko vodijo v izključevanje, diskriminacijo ali celo nasilje.

Nabor ugotovitev o kolumnistovi poziciji je torej širok: bivši minister pod vlado Janeza Janše naj bi v prispevku uporabljal jezik kulturnega rasizma in etnocentrizma, sledil ideologiji večvrednosti drugih ras, predvsem pa uporabljal utemeljitve, ki njegove predsodke in stereotipe do npr. muslimanov afirmirajo in osmišljajo.

Turk je bodisi bil preskop v razlagi ali pa je manipuliral. Ker na trenutke se zdi, da se z zadovoljstvom spoprijema z možnostjo, da ga bodo razumeli kot razpihovalca predsodkov. Da bi resnično ovrgel očitek, ki v svojem temelju govori o umski ali siceršnji večvrednosti neke rase in manjvrednosti druge, bi moral navesti dokaz, zakaj Afričani počasneje mislijo: frazo verjetno lahko hitro razumemo kot nekakšno »neinteligentnost«. Tako kot je navedel, da objektivna dejstva dokazujejo, da Afričani hitro tečejo (namreč tekmovalni rezultati), bi navedel objektivna dejstva, ki dokazujejo, da Afričani mislijo počasneje. Nenavadno, da se je v enem primeru trudil, v drugem pa niti malo.

Dokaz je logično pravilna izpeljava neke trditve, pri čemer je stavek, ki ga izpeljujemo, resničen ali vsaj verjeten. Tega posla pa se ni dotaknil. Trditev o razliki med Afričani in drugimi je preprosto implementiral. V argumentacijskem smislu je dodal razlago – »ker ne hodijo v dobre šole«.

Povedano enostavno: z njo se Turk ne more obraniti, še vedno je mogoče začetno mnenje razumeti kot rasistično. Niti ni jasno, če je ta povsem točna in nas na tem mestu ne rabi posebej zanimati: da bi namreč obstajala kakšna prepoznavna korelacija med dobro šolo in hitrim mišljenjem. Je sposobnost »hitrega mišljenja« – kakorkoli ga že definiramo kot neko umsko sposobnost –  res stvar bolj kvalitetnega šolanja?

Svojo trditev, da Afričani mislijo počasneje, je stereotipno predpostavil, nikoli poskušal dokazati in z manevrom o boljših šolah, ki jih potrebujejo, morda poskušal ubežati vsem ugovorom.

Dodana razlaga je po definiciji le podpora, bolj ali manj točna, uspešna in znanstvena, neki določeni trditvi ali spoznanju. »Ker ne hodijo v dobre šole« ga v ničemer ne razbremeni začetne rasistične domneve o miselnem deficitu Afričanov. Želimo dokaz, ne poljubno razlago!

Na enak način bi za sovražnogovorca (uporabnika sovražnega govora) štel nekdo, ki bi učinkom šole pripisal, da so geji ostali ali postali posiljevalci, Judje oderuhi in Romi kleptomani. Hkrati pa bi v isti sapi dodal, da takšni niso po svoji genski zasnovi in sveženj nestrpnih ali sovražnih opisov, ki jih je uporabil, povezal izključno z negativnimi učinki šole.

Odsotnost navajanja objektivnih dokazov in preskok k razlagi, ki podpre stereotipni pripis, je nevarna, ker lahko nestrpne stavke tipa »geji so mentalno retardirani, saj jih starši niso imeli dovolj radi« vedno zapakiramo v nekakšen kvaziznanstveni diskurz. Vsekakor je bivšemu ministru treba priznati, da se za razliko mnogih trudi – toda le glede pravice in zagovora svobode izražanja. Pri ostalem malo manj.

Zgodba ima po svoje srečen konec. Bivši minister je spremenil svoj kurz. V svoji repliki z naslovom »Zapomnite si svobodo govora« je očitke proti sebi pričakovano zavrnil:

Da imajo temnopolti nekaj v sebi, da hitreje tečejo, je objektivno dejstvo. Preštejte olimpijske kolajne v teku na sto metrov. Kdaj jo je dobil zadnji belec? Ravno zato, da ne bi kak tepec iz tega izpeljal, da beli pa hitreje mislimo, sem pristavil, kar res verjamem, da ni nič na tem. Da je razlika v šolah, ne v genih.

Iz začetne trditve »Afričani mislijo počasneje, ker ne hodijo v šole« je prešel na neko drugo: ker belci ne mislijo nič hitreje, po novem dodaja, bi zato veljalo, da vsakdo misli počasneje, ker/če ne hodi v šolo. Kar je od začetka zvenelo kot rasistična ideja, je zdaj postalo bistveno bolj ali povsem omiljeno s trditvijo, da ne obstaja bistvena prednost enih pred drugimi.

Morala zgodbe: tako kot je imel Svet za odziv na sovražni govor dobre razloge verjeti, da Turkova izjava širi rasizem, jih z dodanim pojasnilom več ne moremo imeti. Ugibamo lahko zgolj, ali je svoje stališče enostavno korigiral ali se morda v prvo ni izrazil dovolj posrečeno. Če to drugo, bi bilo pošteno, da prizna in ima več razumevanja, ker so ga brali narobe, namesto da ideološko sesuva omenjeni Svet.

%d bloggers like this: