Ko se dajeta predsednica NSi in nedavno tega njen podpredsednik, Aleš Hojs:
“Prišel bo čas, ko se bo moral odločiti, katera stranka je zanj prava. Njegove dozdajšnje poteze in izjave pa kažejo, da mu z novimi mediji pripravljajo podlago za nove podvige. V NSi bomo nadaljevali začrtano politiko krščanske demokracije, ki ima odgovore za potrebe državljanov in razume izzive današnjega časa, predvsem pa želi delati za skupno dobro Slovenije,” pravi predsednica NSi.
S to izjavo Novakova cilja na Hojsovo članstvo v upravnem odboru nove medijske hiše NOVATV24.si, katere pobudnik je tudi predsednik SDS Janez Janša.
Da je nastajanje novih medijev v Sloveniji povezano s promocijo novih političnih strank, je morda razumeti kot pretirano karikirano repliko predsednice neke stranke, ki ima težave s svojim neposlušnim članom. Po drugi strani pa, če upoštevamo dejstvo, da se je kar veliko politikov in ne samo omenjeni Hojs, vpisalo med nove delničarje nastajajočega Janševega medijskega imperija, lahko pomeni tudi nekaj drugega. Preberimo znova in se pomudimo pri enostavnem premisleku: kaj točno pa lahko predstavlja ugotovitev, da se politiko in celo stranke dela s pomočjo ali skozi medije, če ne pristanek na njihovo popolno politizacijo kot nadvse normalno demokratično dejanje? Na načelo: če hočeš stranko, poskrbi najprej za svoj medij in si ga ustvari po svoji meri. Kot Bog. Novinarstvo postaja predpogoj političnega.
Medijski projekti kot odskočne deske za promocijo novih in starih partij so tragikomična koncepcija stanja v dojemanju njihove vloge pri nas – ti niso in ne smejo biti avtonomni in neodvisni, njihova vrlina je po novem to, da so popolnoma instrumentalizirani.
Kdo si jih na ta način predstavlja, celo zlorablja in kreira, je nadvse očitno in niti malo več skrito.
You must be logged in to post a comment.