Več možnosti je, zakaj je nenadoma izginila Večerova objava o tem, kako je ameriška državna sekretarja Hillary Clinton leta 2009, sodeč po dokumentaciji Wikileaksa, povlekla za ušesa predsednika vlade Boruta Pahorja. V času, ko se je odločalo o arbitraži, ki je danes bolj kot kadarkoli – vsaj trenutno – videti spodleteli projekt.
Toda najprej k izginotju. Kar preseneča, je predvsem aktualizem objave v času napetih odnosov s Hrvaško po njeni enostranski prekinitvi podpore arbitražnemu sporazumu. Kontekst pisanja je torej pravi, zaželen in pričakovan – vendar povzet po nekem starem dogajanju, ne trenutnem, kot bi bralec pomislil. Nedeljski prispevek na spletni strani Večera pa je po kakšnih štirih urah izginil:
Po drugi strani pa se, če pogledamo izbrisano (ali izginulo) Večerovo besedilo, to sklicuje na MMC RTV Slovenija in Večernji list:
Hillary Clinton, nekoč ameriška državna sekretarka, danes predsedniška kandidatka, je leta 2009 opozorila Boruta Pahorja, da bo občutil “gnev iz Washingtona”, če bo Slovenija še naprej onemogočala pogajanja Hrvaške z Evropsko unijo, razkrivajo depeše WikiLeaks.
Po pisanju spletnega portala MMC sta ameriški veleposlaništvi v Ljubljani in Zagrebu redno prejemali navodila ameriške državne sekretarke glede pritiskov na slovensko in hrvaško vlado, da se ukine slovenska blokada hrvaških pristopnih pogajanj z EU-jem. Kot piše Večernji list, so se najprej vključili v težave slovensko-hrvaških odnosov, ko so si prizadevali, da bi Hrvaška še pravočasno vstopila v zvezo Nato.
V 5. marca 2009 iz Washingtona poslani depeši je zapisano, da je treba Sloveniji prenesti sporočilo in opozorilo, da jo čaka velika mednarodna sramota, če Hrvaška v severnoatlantsko zavezništvo ne bo sprejeta na aprilskem vrhu. Clintonova in njeni sodelavci so v depeši natančno opredelili, kaj mora narediti slovenski premier Borut Pahor.
“Slovenska vlada nas prepričuje, da razume resnost položaja, vendar ne moremo dopustiti sramote, da en zaveznik ne ratificira pristopa Hrvaške,” piše v depeši, ki je podpisana s Clinton, so še objavili pri RTVSLO.
Nekaj brskanja po googlu takoj razkrije, da je citirano besedilo skoraj v celoti prepisano iz zapisa na MMC RTV Slovenija, toda iz septembra 2011. Povedano drugače, spletno uredništvo Večera je iz nekega razloga skopiralo star zapis MMC, dodalo tisti »po pisanju spletnega portala MMC« in ga objavilo.
Zakaj? Prva možnost je, da je nekdo bil strahovito nepazljiv, da je po čisti pomoti povlekel na plano besedilo MMC, staro štiri leta, ne da bi to opazil. Oziroma da je spregledal, da gre za zapis starejšega datuma. Vendar tezo o spregledu težko sprejmemo, razen če je bil avtor ob njem hkrati povsem odločen, da plagiira, in je zato teza v svojem bistvu zgrešena. Toda kaj bi s tem prepisovanjem novinar sploh pridobil, razen morda izpolnjene norme in honorarja?
Druga možnost je povsem špekulativna. Resnici na ljubo je težko spregledati datum zapisa – če prepisujete, ga preprosto zanemarite in upate, da nihče ne bo opazil vaše goljufije. Razen tega bi moralo biti avtorju povsem jasno, da bo objavil nekaj, kar nima podlage v nobenem trenutnem besedilu, ker se v zadnjih dnevih in celo letih ni zgodilo nič podobnega. Kaj še preostane? Objava bi lahko bila iz nekega razloga namenska, vendar ne z namenom prepisovanja zaradi pridobitve neke osebne koristi. Kakšen cilj bi pri tem vodil novinarja, pa lahko, da ne zaidemo v prehude teorije zarote, zgolj brezplodno ugibamo. Ne vemo in tudi ni preveč verjetno, da nam bodo postregli z javnim pojasnilom.
Nobena od obeh možnosti Večeru ne more biti v čast.
P.S. Kot sem ugotovil naknadno, je umik članka verjetno posledica Bobovnikovega tvita – saj se časovno z njim tudi ujema. Tak indic še dodatno krepi sum, da je šlo za drzno in precej bizarno prepisovanje:
You must be logged in to post a comment.