Ideologija in ekonomika razlogov prodaje Telekoma

Tednik Mladina se v zadnji številki sprašuje, zakaj bo Slovenija s prodajo Telekoma izgubila najpomembnejše strateško podjetje prihodnosti.

Naj povem, da se s tezo strinjam. Sem proti prodaji Telekoma in proti prodaji ključnih državnih podjetij v državi in zavzemam se za polno transparentno postopkov. Opozoriti pa želim, da se med razlogi proti prodaji (»razprodaji premoženja«) tako zelo radi mešajo politične, ekonomske in ideološke podlage ter motivi – celo do te mere, da je bolj od takšnega mešanja groteskno le še to, da ga nihče noče prepoznati ali celo opaziti. Zakaj? Ker živimo v časih medijskega hujskaštva, demonizacij in poceni demagogije.

Borut Mekina je v Mladini storil tisto, kar naredi vsak dober novinar: iskal je širši kontekst, primerjavo in analizo prodaje sorodnih podjetij v Evropi. In je našel lep protiargument: nemški Telekom je v lasti nemške države (38 %, preostali deležniki ne morejo imeti višjega), torej čemu bi potem mi prodajamo svojega? Zakaj za nas ni dobro tisto, kar je dovolj dobro za Nemčijo?

Zakaj obdržati svoj Telekom v državni lasti?

V Mladini so poklicali vrsto držav, kot so Avstrija, Nemčijo Švica, Nizozemska, in jim postavili enostavno vprašanje: če moramo mi prodajati svoj Telekom, zakaj ga imate vi v lasti? Implicitna podmena je seveda jasna: ker vi ne prodajate svojega, imamo tudi mi dobre razloge, da ne prodamo svojega – in to celo nekomu med vami.

Med pridobljenimi odgovori, vsebujočimi razloge, zakaj se niso odločili za prodajo, so naslednji:

(1) cilji javnega interesa, kot so kakovost državne infrastrukture ter kakovost storitev

(2) konkurenčna prednost in strateški cilji, kajti prihodnost je v telekomunikacijah, potrebnost telekomunikacij za gospodarsko okolje

(3) »V Avstriji so nam odkrito povedali, da telekomunikacije povezave vidijo kot železnico 21. stoletja« (infrastrukturni razlog)

(4) konkurenčno prednost svojih dežel v prihodnostim, kajti prihodnost je v telekomunikacijah

(5) potreba, da raziskave in razvoj ostanejo v državi (razvojni razlog)

(6) varnostni razlogi

(7) davčni razlogi.

Po drugi strani imamo navajanje razlogov, ki jih očitno v tem hipu najbolj vehementno zagovarja Združena levica in njihovo trdo jedro demokratičnih socialistov. Naj citiram njihove poglede:

Čeprav države iz vzhodne Evrope in Južne Amerike brez izjeme dokazujejo, da so tovrstni podvigi recept za gospodarsko in socialno katastrofo ter za razrast korupcije, nam predstavniki kapitala in vladajoči politiki še vedno prodajajo puhlice o državi kot slabem gospodarju, odrešilni moči tujih investitorjev in privatizaciji kot univerzalnem zdravilu za korupcijo.

V Iniciativi za demokratični socializem zato ostro nasprotujemo privatizaciji, saj je je v nasprotju z interesi delavstva in blaginjo širšega prebivalstva. Ne potrebujemo zasebnih lastnikov, ki bodo svoje dobičke, nakopičene v davčnih oazah, povečevali z odpuščanjem delavcev in izčrpavanjem podjetij. Potrebujemo delavsko upravljanje v državnih in zasebnih podjetjih. Ker obstoječe politične elite niso sposobne ali zmožne skrbeti za dobrobit prebivalcev, zasebne lastnike pa zanimajo le kazalci dobičkonosnosti, je čas da ljudje prevzamemo upravljanje svojih življenj v svoje roke in se razprodaji skupnega premoženja odločno upremo!

Skratka, razlogi proti prodaji so:

(1) ker prodaja ni v interesu delavstva in blaginje širšega prebivalstva

(2) ker podjetja ne morejo biti v zasebni lasti, ker zasebni lastniki vedno kujejo dobičke, nakopičene v davčnih oazah, ki jih povečujejo z odpuščanjem delavcev in izčrpavanjem podjetij

(3) ker obstoječe politične elite niso sposobne ali zmožne skrbeti za dobrobit prebivalcev

(4) ker države iz vzhodne Evrope in Južne Amerike brez izjeme dokazujejo, da so tovrstni podvigi recept za gospodarsko in socialno katastrofo ter za razrast korupcije

(5) ker nam predstavniki kapitala in vladajoči politiki še vedno prodajajo puhlice o državi kot slabem gospodarju, odrešilni moči tujih investitorjev in privatizaciji kot univerzalnem zdravilu za korupcijo.

Razlika v razlogih je očitna: če so prvi gospodarski, razvojni, strateški, javni, varnostni itd., so drugi nesporno prvenstveno politično-ideološki. Glede na dejstvo, da se slovenski socialisti v svojem programu zavzemajo za ukinitev tržne ekonomije in nasprotujejo konkurenčnosti (»odpravljanje trga in konkurence kot družbenih mehanizmov, ki v kapitalizmu povzročajo nenehne krize, ter vzpostavljanje alternativnih načinov koordinacije proizvodnje in delitve dobrin, kot sta sodelovanje med proizvodnimi enotami namesto konkurence in demokratično planiranje namesto slepe tržne proizvodnje«), je evidentno tudi, da sklicevanje na trg in konkurenčne prednosti ne bo moglo biti uporabljeno v zagovor proti prodaji.

Burne javne razprave, uporabljene argumentacije in njih medijske asistence so zato nekaj, kar nerazločeno ponuja medijsko meglico različnih motivov in razlogov, kjer se nam vse prepogosto dogaja, da podpiramo ene politične protagoniste in njihove agende, v njihovo podporo pa imamo v mislih in navajamo neke druge.

Povedano drugače: argumenti tujih držav, ki jih navaja novinar Mladine, prav v ničemer ne dajejo prav argumentom domačih socialistov pri zahtevah proti prodaji premoženja, saj so povsem drugega kova. Niti eden od pridobljenih razlogov proti prodaji domačega Telekoma ni ideološko-političen.  Popularni splošni vtisi, namigi ali celo artikulirana dokazovanja tipa npr. »Združena levica ima prav, državnih podjetij ne smemo prodati, saj jih ne prodajajo niti v tujini«, so zato primer manipulacije z navajanjem povsem različnih razlogov, tem bolj uspešnih v medijskih meglicah, v katere so tako pogosto zapredeni državljani.