NLB med dobrim imenom in jogo

Kajpak drži, da fotomontaža šefa uprave NLB, objavljena v Financah, objektivno ni bila žaljiva: ne vsebuje nobenega posebnega elementa žaljivosti ali izraženega namena zaničevanja, nobene primitivne in nedostojne asociacije, nobene vizualne popačitve, za nameček pa ima svoj podlago v odločitvi bančnikov, da se po novem sproščajo z meditacijo in jogo. V tem smislu je upravičena in utemeljena v realnih dejstvih. Če je rumena, je neko drugo vprašanje.

Lahko bi ugotovili tudi obratno: napad Medje in zahteva po umiku fotografije je napad na svobodo izražanja, ni nedopustna in ni poseg v dobro ime in čast, kot trdijo kakor prizadeti. Časopis je imel pravico objaviti montažo in obsoditi velja pritisk nanj.

Toda po drugi strani so šaljivci tudi novinarji Financ: za to, da bi ugotovili, če je njihova fotomontaža šefa uprave v lotos položaju žaljiva, so se obrnili na joga mojstra! Če bi fotomanipulacija prikazovala nekoga s hlevskimi vilami, bi se obrnili na hlevskega delavca, če bi imel v rokah pico, na picopeka? Njihove odgovore poznamo, a ne? Citat:

»V NLB zahtevajo umik fotomontaže svojega predsednika uprave: “Skrajno žaljiva je,” trdijo; pridobili smo mnenje joga mojstra o tem, ali in za koga bi lotosov cvet lahko bil žaljiv.«

Razen tega so, namesto da bi sprejeli pravno-medijski izziv in strokovno razpravo o tem, kaj je žaljivo in protizakonito, raje zašli v populistično smešenje. V članku tako dokazujejo, da bi gospoda iz NLB lahko našla brezplačne tehnike sprostitve in jih radodarno taksonomično naštevajo (kolo, vrt, hosta, vroča voda, svež zrak, savna, lahek tek, običajna zabava), na koncu pa se podajo še na polje psihologiziranja, kjer s pomočjo joga mojstra odkrivajo, kaj bi lahko bilo tisto, ker je Medjo toliko razhudilo. In kaj točno? Krščanstvo vendar:

»To je zato, ker ljudje, zlasti del katoliške duhovščine, jogo povezuje s hinduizmom. Predstavljam si, da je nekdo, ki ga taka slika užali lahko pod vplivom mnenj ozkega dela katoliške duhovščine, ki v jogi vidi nekakšno zlo, nekaj blizu hudiču.« In kaj, če joga dejansko tudi je nekaj zlobnega? Bertoncelj v smehu odgovarja: »Zanimivo je, da tudi Hinduisti ne marajo joge, ker je po njihovem mnenju ateistična sama po sebi.«

S tem so se povsem oddaljili od teme, razprave o psiholoških razlogih užaljenosti in poceni nasveti o izogibu plačljivim tečajem v ničemer ne morejo pojasniti, zakaj so v Financah postopali novinarsko pravilno. Obenem so enkrat več dokazali, da znajo pisati predvsem na rumen način.