Cenzura Mask demokracije

 

Logika naključij in nenaključij, ki obvladuje psihozo teorij zarote, je najbolj zabavna v trenutku, ko se nenaključje sprevrne v naključnost in s tem delegitimira Zgodbo.

Marcel Štefančič Jr. je v Mladini zapisal:

In petič, zarotniki, te »maske«, od Kučana do Türka, že vse življenje ne počnejo nič drugega, kot da kujejo zarote, »montirane procese« in »fantomske sodbe« proti Janši. To je vse, kar počnejo. To je njihov full-time job. To je njihova služba. Za druge reči niti nimajo časa. Boj proti Janši zahteva pač celega človeka. Da je spletanje zarot full-time job, ve povedati vsak konspirolog. Zarote so tovarne, v katerih vedno gorijo luči in iz katerih se vedno kadi. Noč in dan. Dan in noč. Tudi ob nedeljah.

Angleščina ne laže

Po 50 minutah mastne igre je sodba pričakovana: Janša je v vseh točkah not guilty. Kar pa je logično. V Maski demokracije ni namreč ničesar, česar Janša že ne bi rekel. Ničesar, s čimer se ne bi strinjal. In ničesar, s čimer se ne bi strinjala njegova volilna baza, ki se bo lahko zdaj še enkrat – tokrat v angleščini, prepričljivejši in objektivnejši od slovenščine – prepričala, da je Janša nedolžen in čist, brezmadežen in brezgrešen, brez slabih plati in brez napak, nedolžnejši in čistejši celo od Slovenije, le žrtev zarote. Kot Slovenija. Čemur se pač ni mogoče čuditi: Janša je Slovenija. Zakaj bi nam kdo lagal v angleščini?

Kako je lahko nekdo, ki že desetletja sodeluje v umazanem in krvavem boju za oblast, še vedno nedolžen in brezmadežen, ni jasno, kakor tudi ni jasno, kako lahko za utelešenje demokracije velja nekdo, ki vsakogar, ki vstopi v politiko, razglasi za komunista, toda vsevidni narator dobro ve, kaj nam ob vsem tem roji po glavi, zato zmagoslavno dahne: Gotovo se sprašujete, kako to, da ima človek, ki ga obtožujejo tako hudih reči, še vedno politično kariero? Iz preprostega razloga: ker so bile vse obtožbe ovržene! »Charges lapsed.« In ker tujina – recimo Angela Merkel – vidi, da je Janša zgodba o uspehu. Ne, tu ni ničesar, s čimer se Janša ne bi strinjal. Ničesar, česar ne bi podpisal.

Še huje, Maska demokracije, stroj za prepričevanje prepričanih (doma in v tujini), tako fenovsko, tako religiozno, tako smrtno resno in tako kičasto sledi črki Janševe retorike, da imate občutek, da gledate bodisi videoinstalacijo, ki jo je posnel oni drugi – no, trojni – Janez Janša, ali pa parodijo dokumentarca Slovenija, 25 let pozneje, s katerim nas je lani strašil youtube.

Ali Masko demokracije priporočam? Absolutno. Saj boste lahko na velikem platnu videli prihodnjega dobitnika nagrade Prešernovega sklada.