::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Biksajoči levičarji, finančna izdaja

Politična usmeritev, vpisana v sam naslov časnika Finance.

Finance levičarji biksajo

Iskreno, ni kaj. Podpisuje ga odgovorna urednica. Seveda bo marsikdo rekel, da zapisano funkcionira kot nekakšen satiričen komentar, da mu je torej treba manj resno gledati pod prste. Satira je kot žanrska vsebina ali vsaj element že zdavnaj postala alibi za prostaštvo, novinarski slab okus in rumenilo. A dvomim, da bi sploh smeli govoriti o satiri: temu bi prej rekel neskrito ekonomskopolitično superioristično moraliziranje, ki tvori kvintesenco ideologije časnika Finance. Novinarki podučujeta najprej francosko vlado, potem francoske bankirje, malce duhovičita z vulgarizmi, potegneta primerjavo s Slovenijo in ponudita slovenske matadorje, da malce podučijo svoje evropske brate. »Otroški vrtec« kot končna ocena se ujame z latinsko mislijo in sintagmo vrača avtoricama – de te fabula narratur.

Novinarski diskurz, mislim da že kar generalno in prevladujoče, v Financah neposredno deluje kot podporni mehanizem ideoloških razmerij, tj. primarno je v funkciji njihovega utrjevanja. Kar ne ustreza ekonomski ideologiji neoliberalizma, mora zleteti ven. Navidezna satira je tu povsem podvržena tej funkciji.

 

Ah, ti levičarji! Spet ga biksajo!

Simona Toplak , Monika Weiss

Francoska vlada – šef je socialist- zahteva od top privat bankirjev, da ji pojasnijo svoja povišanja plač. Merde*, pa tako vmešavanje politike v gospodarstvo!

Francoska vlada bo top privat bankirje poklicala na sestanek zaradi povišanja svojih plač in bonitet, ki so si jih privoščili leta 2013, je povedal francoski minister za gospodarstvo, poroča Reuters. Zaslužek prvega človeka francoske banke Credit Agricole se je namreč lani povišal za 38 odstotkov. Za 29 odstotkov pa je zrasel prvemu človeku skupine BPCE. »O tem se moramo pomeniti v bančni industriji. Ne moremo dopustiti bančnega sektorja, ki ne opravlja svojega dela in se za nedelo nesorazmerno nagrajuje,« pravi francoski minister. Po njegovih besedah srečanje načrtuje francoski predsednik vlade Manuel Valls, in sicer v kontekstu, da se mala in srednja podjejta borijo za preživetje, ker ne morejo do posojil. Nismo zaznali, da bi francoski bankirji z besedo omenili, da se nima politika kaj vmešavati v njihove poslovne odločitve niti jih klicati na zagovor.

Komentar Financ:

V Sloveniji je zelo drugače. Mala in srednja podjetja tudi životarijo, ker banke ne opravljajo svojega dela in ne dajejo kreditov.

Hkrati smo dokapitalizirali vse glavne banke, ker so katastrofalno poslovale v preteklosti, zdaj so torej stoodstotno državne.

V Abanki je prvi človek Jože Lenič z žegnom nadzornega sveta, ki ga vodi upokojenec Janko Gedrih, njegov namestnik pa je šef Triglava Andrej Slapar , kljub državni pomoči in temu, da je banka na psu, lani s plačami iztržil za petino več kot predlani. Na NLB, ki jo tudi po več sto milijonov dokapitaliziramo davkoplačevalci, ki je torej v stoodstotni državni lasti in že od njene ustanovitve političen ne pa poslovni projekt, tudi niso servis gospodarstvu in tudi ne opravljajo svojega dela. Z večjo vnemo pa dajejo vodstvene bančne službe takim, ki so banko videli le na šalterju, talajo denar za svetovalne pogodbe in grmadijo svoje slabe odločitve na pleča davkoplačevalcev. (Vse ta domnevna podtikanja nenehno zanikajo.) Hkrati tulijo, da se edini lastnik banke, država, ne sme vmešavati v banko. Janko Medja, predsednik uprave, tako pravi, da bo šel kar na Evropsko komisijo, če se bodo politični pritiski nanj še nadaljevali. To so pritiski politike, ki mu daje službo in plačo, in države, ki je lastnik banke.

Nekdanji predsednik nadzornega sveta NLB France Arhar ni imel težav s prevzemom funkcije, ko ga je tja postavila politika. Zdaj z vmešavanjem politike v nerazumne odločitve uprave in nadzornikov ima težave in je odstopil.

Glede na to, da se Medja torej že odpravlja na Evropsko komisijo, in glede na to, kaj se hudega dogaja njegovim kolegom v Franciji, zakaj ne bi Medja EK seznanil še s francoskim nepoznavanjem CG in njihovim vmešavanjem politike v gospodarstvo. To bi znalo biti enako koristno, kot bi bila mediacija Karla Erjavca v sporu med Ukrajino in Rusijo. Če ne bo pomagala EK, naj gre še na sodišče za človekove pravice. Ampak nikar sam, potrebuje svetovalko! Zato naj za pomoč zaprosi ženo od direktorja UKC Ljubljana (tudi UKC je politični projekt) Simona Vrhunca. Ta ima odlične izkušnje in rezultate z branjenjem politične pozicije svojega moža pred politiko. Otroški vrtec …

* Sranje

 

 

 

Information

This entry was posted on 19/04/2014 by in aktualno, mediji, nepreslišano.
%d bloggers like this: