DNS in ZNP različno o razsodbi evropskega sodišča glede tednika Mladina
Ljubljana, 17. aprila (STA) – DNS odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v prid tedniku Mladina ne preseneča, hkrati pa upa, da bo pripomogla k odpiranju polja izražanja kritičnih stališč. V ZNP pa navajajo, da norčevanje iz ljudi na račun njihove spolne usmerjenosti ni sprejemljivo, ni pa sprejemljivo niti žaljivo pisanje o človeku, katerega dejanje obsojaš.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je namreč odločilo, da je bila tedniku Mladina kršena pravica do svobode izražanja, ko je bil s strani slovenskih sodišč obsojen na plačilo odškodnine nekdanjemu poslancu SNS Srečku Prijatelju zaradi članka o sprejemanju zakona o istospolnih partnerskih skupnostih.
Prijatelj je namreč ob sprejemanju omenjenega zakona leta 2005 v DZ dejal: “Predstavljajte si otroka v šoli, po katerega bi prišel oče, ki bi ga pozdravil: Čavči. Prišel sem pote. Si že oblečen?” Izjavo pa je pospremil s kretnjo rok in določenim tonom glasu.
Novinar Mladine Jure Aleksič pa je takrat zapisal, da je poslanec “svojo imenitno domislico pospremil s kavarniško mimiko, ki naj bi verjetno nazorno ilustrirala pravoverno pojmovanje nekega tipičnega poženščenega in prenarejenega pederuharja, v resnici pa je izpadla kot normalni domet cerebralnega bankrotiranca”.
Predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Matija Stepišnik sodbo evropskega sodišča označuje kot precedenčno, hkrati pa upa, da bo vplivala na sodno prakso pri nas, “v smeri odpiranja polja izražanja kritičnih mnenj in stališč”.
Sporni zapis novinarja je treba po njegovi oceni in, kot navaja, v luči sprejetih sodb evropskega sodišča presojati glede na njegov namen in okoliščine. “Ugotovljena objektivna žaljivost sama po sebi še ni zadosten razlog za pregon novinarja. Iz sodne prakse ESČP je namreč jasno razvidno, da je vedno treba skrbno pretehtati vse okoliščine domnevno spornega ravnanja novinarja. Pri tem ESČP navaja visoko zaščito družbeno kritičnih komentarjev v družbeno aktualnih komentarjih in umetnosti, četudi dejansko pride do kršitve pravic posameznikov,” navaja Stepišnik.
Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Tino Mamić pa pravi, da sodbo težko komentira, ker bi jo moral videti v celoti. Iz tistega, kar pozna, pa ugotavlja, da gre za dve stvari, ki ju je treba načeloma obsoditi.
“Norčevanje ali žaljivo govorjenje o ljudeh samo na račun njihove spolne usmerjenosti ni sprejemljivo. To je ustavna kategorija. Ravno tako pa je nesprejemljivo žaljivo pisanje v mediju o človeku, katerega dejanje obsojaš. Novinarski kodeks to jasno opredeljuje. Cerebralni bankrotiranec je brez dvoma žalitev in s tem kršitev novinarskega kodeksa,” pravi Mamić.
This description was followed by the author’s commentary which, in the Court’s opinion, was not only a value judgment, but also had the character of a metaphor. In the context of what appears to be an intense debate in which opinions were expressed with little restraint (see paragraphs 7 and 8 above), the Court would interpret the impugned statement as an expression of strong disagreement, even contempt for S.P.’s position, rather than a factual assessment of his intellectual abilities. Viewed in this light, the description of the parliamentarian’s speech and conduct can be regarded as a sufficient foundation for the author’s statement.
You must be logged in to post a comment.