::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Slavljenje domobranstva in njegovih simbolov

Dvodnevni dogodek v Rovtah zelo odmeva – odvil se bo danes in jutri. Po vabilu sodeč ne more biti nobenega dvoma, da predstavlja revival domobranstva: že v najavi je zelo jasno napisano, da se bo z njim, skupaj z mašo, obeležilo 70 let domobranstva v Sloveniji in Rovtah.

Spominska slovesnost ob 70 letih domobranstva v Sloveniji in Rovtah je opis, ki ne pušča nobenega dvoma in ne dovoljuje izmikanja – takšna slovesnost, četudi komemorativna, že zaradi zapisa na vabilu ne more denotirati drugače kot opis nečesa, kar se pozdravlja. Ne pozdravlja se 70 let žrtev med domobranci, pozdravlja se domobranstvo samo, njegovo substanco, in to že v besedilu priloženega vabila spodaj.

Zato je stališče SDS mogoče razumeti le kot čisto izmikanje. Dejali so:

Ničesar ne obujamo. Spominjamo se žrtev ki so padle tudi zaradi kolaboracije med rdečo zvezdo in svastiko.

Če torej drži, da je spomin na mrtve vedno vredno počastiti, pa vabilo pritlehno vpeljuje čisto nekaj drugega, čaščenje in slavljenje slovenskega domobranstva kot paravojaške kolaborantske formacije. In to že drugič v zadnjih mesecih, saj je 30. junija 2013 v Šentjoštu blizu Polhovega gradca pred »Kapelo mučencev« bila svečanost »žrtvam vojnega in povojnega nasilja«, vendar opremljena z ustreznimi zastavami in z možmi v domobranskih uniformah; domobranskega pevskega zbora niti ne omenjam.

Komemorativna naravnanost do mrtvih je torej postala nekaj, kar se perfidno zlorablja za čaščenje in poveličevanje vojaških formacij, ki so služile nacistični Nemčiji in za revival njenih simbolov.

Dvomim, da si tu nekdo res iskreno prizadeva za spominom za žrtvami. Sicer bi trikrat premislil, preden bi uporabljal eksplicitne besedne formulacije slavljenja domobranstva. Prej imam občutek, da želi nekdo sramoto svojo prednikov, za čigar dejanja sicer nič ni kriv in katerih nasilno smrti je treba sicer obsoditi, potlačiti tudi s pomočjo prikrivanja zgodovinskih dejstev, njihovega maličenja in tihega malikovanja nacifašističnih podanikov.

Več možnih razlag je, zakaj to počne. Ob ravnokar navedeni psihološko-terapevtski je tu na vsak način diagnoza, ki jo ponujam že leta: psihopolitika paranoje, utemeljena na antikomunizmu. Janšev antikomunistični impulz je enostavno kognitivno tako močan, da pred sabo ruši tudi nesporne zgodovinske resnice. Revival domobranstva, po svoji osnovi antikomunističnega boja, se zato odlično ujame z osnovno konspirativno matrico, v katero je danes ujeta Slovenija.

 

Rovte 70 let domobranstva

Information

This entry was posted on 24/08/2013 by in aktualno, politika, politična paranoja and tagged , , .
%d bloggers like this: