Še pomnite, tovariši, tale poziv v podporo Bojanu Krajncu, star eno leto? Danes znova govorimo o cenzuri in oddaji Hri-bar. Zgodba o liku reporterja Surle je znana. Bile so neskončne muke pridobiti strokovna imena protestne podpore, ki so hitro nakazala, da je nekaterim našim ekspertom veliko do akademskih časti in bolj malo do javno izražene besede tam, ko je to potrebno.
»Najboljše« so bile reakcije: medijem, niti enemu, razen STA, se ni zdelo vredno solidarnostno objaviti pisma (ali vestičke) in s tem opozoriti, da njihovemu kolegu preti delovni suspenz. Kot znova preti danes. Pismo objavljam znova, ker se grožnja Kranjcu ponavlja. Ampak novih pisem ne bom več sestavljal, ker vem, da je novinarjem figo mar in ga ne bodo objavili! Tu je:
Odprto pismo javnosti
Za umik prepovedi programske vsebine in sankcij proti uredniku oddaje Hri-bar
V zadnjih letih so se primeri pritiskov na novinarje, vmešavanje v njihovo delo, delovni suspenzi in grožnje na javnem zavodu RTV Slovenija, nemalokrat prepoznavno motivirani politično, namnožili do te mere, da jih javnost malodane sprejema kot samoumevne. Zato niti ne moremo reči, da kličejo po temeljitem premisleku in postavljajo pod vprašaj neodvisnost zavoda, temveč takšno stanje vedno znova potrjujejo.
Oglašamo se glede enega zadnjih primerov. Spodaj podpisani protestiramo proti prepovedi programske vsebine v oddaji Hri-bar, do katere je prišlo, ko se je odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla pritožil pri odgovornem uredniku razvedrilnega programa na RTV Slovenija zaradi domnevne žalitve. Na njegovo zahtevo je sicer prišlo do umika, a tudi do vnovične vrnitve te vsebine (lika »reporterja Surle«), vendar urednik še vedno deluje pod zagroženo sankcijo suspenza. Spomnimo, da si je pred kratkim tudi pritožnik premislil in se o razlogu svoje pritožbe nepričakovano izrekel zelo pohvalno (»Izjemno sem počaščen z reporterjem Surlo«).
Ne glede na umik in pritožbo pa postopanje odgovornih na RTV Slovenija nakazuje na kršitev medijske avtonomije in pravne varnosti posameznika. Sankcije proti uredniku (ali novinarju) bi pomenile kršitev 20. in 21. člena zakona o medijih, ki pravi, da se novinarju zaradi izražanja mnenj in stališč ne sme poslabšati njegov položaj v uredništvu. Uredniku Bojanu Krajncu je zagroženo, da bo zaradi neupoštevanja programskih standardov suspendiran z dela. Toda programski standardi po sebi ne vsebujejo postopkov izvedbe za ugotavljanje, kaj je vsebina kršitve in še manj, kakšna naj bo ustrezna kazen. Zato je postopek proti uredniku nevzdržen v smislu medijske in obenem pravne zakonodaje.
Da ne bo nesporazuma, ponovimo, da je lik »reporterja Surle« bil prepovedan, ne pa tudi povsem umaknjen. Ker se lik znova pojavlja, se ustvarja napačen zunanji vtis, da so se stvari normalizirale. Toda grožnja s sankcijo je še zmerom aktualna. In ker prepoved še vedno velja, lik pa se kljub temu pojavlja, se lahko vsak hip uresniči napovedani disciplinski postopek proti njemu. Dokler odgovorni urednik razvedrilnega programa ne umakne svoje zahteve, bo veljalo, da Bojan Krajnc z vsako oddajo zavestno »ruši hierarhično strukturo RTVS«, kot so se izrazili v pojasnilu vodstva.
Podpisani zato pozivamo vodstvo RTV Slovenija, da nemudoma umakne nedopustno prepoved in s tem pravno nevzdržne obtožbe zoper urednika oddaje, s čimer bo dokazalo, da mu je še mar za novinarsko avtonomijo in prostor za neokrnjeno satiro v svojih programih.
Podpisniki:
Dr. Boris Vezjak, Filozofska fakulteta v Mariboru
Dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani
Dr. Sandra Bašić Hrvatin, Fakulteta za humanistične študije v Kopru
Brankica Petković, Mirovni inštitut
Dr. Jože Vogrinc, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Dr. Vlado Miheljak, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani
Dr. Igor Ž. Žagar, Fakulteta za humanistične študije v Kopru
Dr. Ksenija Vidmar Horvat, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Mag. Gorazd Kovačič, Filozofska fakulteta v Ljubljani
16. 11. 2008