Borut Pahor je v pogovoru te dni menil, da bi bilo treba vprašanje izbrisanih rešiti zdaj, da premierju Janezu Janši ne bi bilo treba pojasnjevati, zakaj ne spoštuje odločbe ustavnega sodišča. Tisk je namreč do države, ki predseduje Evropski uniji, neprizanesljiv, je v zvezi s predsedovanjem Slovenije EU v prvi polovici leta 2008 dejal Pahor in dodal, da bo Sloveniji takrat več pozornosti namenjal tudi Evropski parlament. Tukaj.
Kaj poganja logiko Pahorjevega premisleka? Kot smo že povedali, je prva med logikami libidinalna ekonomija: jaz, Borut Pahor, kot would-be predsednik vlade, kot Janez Janša, vem, kaj je najbolje. Torej moram njemu, Janezu, povedati, kaj naj stori, kot bi to povedal sebi. Kot bi to storil sam. Borut sem obnaša kot (als ob) Janez. Ustrežljivo, ljubeznivo in zaljubljeno z argumentom, da »mu ne bi bilo treba pojasnjevati«. Da bi osebno ušel zoprnim situacijam, kakršno prinašajo izbrisani. Večna partnerja, ki se ne napadata in mislita isto, ker se vidita kot liderja s poslanstvom, kot vizionarja slovenstva.
Druga logika je logika videza, podobe, imidža (glej zapis Janija Severja): Pahorja skrbi podoba Slovenije v Evropi. On zna, on zmore in on tudi ve: treba je biti lep. Ne zanima ga usoda izbrisanih, boli ga, da med predsedovanjem EU Slovenija ne bi bila videti v »vrhu sveta«, kjer je ali mora biti v njegovi idealizirani domišljiji, ter da imidž nebeške lepote pod Triglavom ne bi bil popoln. Žalostno, če bo kdaj problem izbrisanih rešen le zaradi narcistične želje po gledanju v zrcalo in mnenja obiskovalcev, ki vas utegnejo kritično premeriti, ker ste danes po nekem ključu pač v središču pozornosti.
Tretja logika je logika samoopravičevanja. Pahor je bil kriv, da je, takole menda po pomoti, zamudil pritožbeni rok na ustavno sodišče ob referendumu izbrisanih, občasno trdil, da so imeli izbrisani dovolj časa, da si uredijo status, se izjemno zavzemal za ustavni zakon, ki izigrava odločbo ustavnega sodišča. Ker je bolečina izbrisanih vedno večja predvsem za tiste, ki so jo povzročali, bi za veličasten pogled, gospo EU, morali biti čedni.
Seveda je malo verjetno, da bo Pahorju uspelo. Če njega skrbi podoba, Janšo poganja kalkulacija. On si pač ne more privoščiti rešenega problema izbrisanih. Pat pozicija, ki jo igra SDS s tem, ko fingira dobro voljo glede ustavnega zakona in hkrati kaže s prstom na opozicijo kot dežurnega krivca, ki menda tako odlične ideje ne želi kupiti, mu še kako ustreza. Je pa res, da je pogled Drugega tista točka, kjer se bosta zaljubljenca še najprej našla.