Več kot 20 strokovnjakov z različnih področij je na javni tribuni 21. aprila 2007 v Ljubljani sejalo o tem, kakšno Slovenijo hočemo, kje so njene priložnosti in možnosti ter kje pasti. V organizaciji Socialnih demokratov je »diagnozo slovenske sedanjosti« postavila tudi Hribarjeva:
Dr. Spomenka Hribar je menila, da danes ni duhovne prostosti, da je v družbi čedalje več strahu, negotovosti, klientelizma ter samovolje. “Če kaj, potem mora biti politika osmišljena, mora vedeti, za kaj si prizadeva, tako na ravni svetovne, kot domače politike”, je poudarila Hribarjeva.
Za citat s spletne strani SD in druge podatke glej tukaj.
Spomnimo na dvoje: beseda prostost prihaja iz pridevnika prost, iz katerega prihaja tudi sprostiti, sproščenost (glej Snojev etimološki slovar). Hribarjeva, kot že velikokrat poprej, govori izrecno o sproščenosti in sintagmo »duhovna prostost« uporablja sinonimno z njo.
Drugič: Hribarjeva svojo knjigo »Svet kot zarota«, ki je izšla davnega 1996 in je nekakšen psihogram Janeza Janše, konča z naslednjim stavkom: »Kdaj bo Janez Janša v sebi končno dosegel duhovno prostost?« Kot vemo, jo je dosegel leta 2004 in duhovno sprostil celo Slovenijo. (Nagradno vprašanje: je s tem sprostil tudi sebe?)
Zanimivo
V statistiki obstaja pojem “prostostna stopnja” … Jada jada jada, statistika je bila z janšizmom okužena, že preden se je Vezjak naučil besedo iz naslova.
Prosim za malo vec dobronamernosti v komentarjih. Hribarjeva jasno govori o sproscenosti kot geslu novorevijaseh in to izpeljuje iz Heideggra tudi, ko govori o prostosti.
Kar pa podtikas, so pa druge rabe pridevnika prost in variacij. Sam ne trdim, da je za vsako rabo “prost” in “sproscen” Heidegger oz. Jansa.