Za evrokomisarja bi Tomaža Vesela, vendar koalicijskih partneric ni vprašal

Ali predsednik vlade prakticira avtoritarnost v odnosu do koalicijskih partnerjev? Večkrat se zdi, da jo res in tudi v primeru kandidata za evropskega komisarja ni bilo drugače. Robert Golob zlahka izkorišča svojo politično premoč in dirigira igro, kjer mu pravila konsenza in dogovarjanja niso preveč všeč ali je presodil, da jih ne potrebuje.

Ob nastopu kandidata Tomaža Vesela na zbiljskem strankarskem srečanju, imenovanem Festival Svobode, smo slišali njegov namig, da je skupen kandidat vladajoče koalicije. Podpredsednik vlade Matej Arčon ga je predstavil takole: »On gre na WC in je Vesel. Dobi kazen in je Vesel. On je vedno Vesel.«

Zdaj vsi partnerji zmagujejo z glavo in niso posebej veseli. Poslanec SD Jani Prednik je pred kamerami začudeno skomignil z rameni in povedal, da o tem niso bili obveščeni. »Ali bo to skupni koalicijski kandidat, ne bi rad špekuliral«, je dodal.

Nekdo je zamešal vrstni red postopkov

Podobno skeptično je reagirala predsednica stranke SD Tanja Fajon. Sodeč po nekaterih poročilih so v njeni stranki cinično dejali, da je Vesel težko kandidat koalicije, če v njej za ta podatek slišijo iz medijev. S takšno potezo bi bilo po njihovem smiselno počakati do volitev, kar gotovo drži – postopki imenovanja komisarja se lahko začnejo šele po volitvah v Evropski parlament, končno pa tudi po izvolitvi novega predsednika ali predsednice Evropske komisije, kar se verjetno ne bo zgodilo pred avgustom.

In če nekdanji predsednik Računskega sodišča očitno zbuja nelagodje zaradi Golobovih solističnih akcij, so v Levici in SD, kot zmerom, silno ponižni:

»Zavedajo se, da ima Svoboda pri imenovanju kandidata nesporno večino, pričakujejo pa, da se bodo o kandidatih za komisarsko mesto pogovorili na ravni koalicije.«

Premišljeno ali ne?

Kandidat za predsednika stranke Milan Brglez je medtem še dodatno razburkal odnose, saj je napovedal, da bo, če bo izvoljen, SD predlagala svojo kandidatko za evropsko komisarko. Medtem Asta Vrečko kot koordinatorica stranke Levica ni nakazala nezadovoljstva, ampak se je zadovoljila zgolj z napovedjo, da bodo o Veselovi kandidaturi še razpravljali na ravni koalicije.

Golob se več kot jasno požvižga nad možnim zaostrovanjem odnosov v koaliciji in ob porojeni slabi volji. Ali to počne premišljeno ali ne, ne vemo povsem natančno, a za odgovor na spraševanje, ali je njegovo postopanje avtoritarno, niti ni bistveno na podoben način, kot je nepotrebno ugibanje, zakaj ima tolikšne težave s sestavljanjem svoje liste za evropske volitve. Morda zaradi svojega amaterizma ali pomanjkanja dobrih kadrovskih idej? No, v obeh primerih bo veljalo, da vtisu diletantizma ne more ubežati.

Če so se mediji osredotočili na potencialne težave v koaliciji, si nespametnosti predsednika vlade niso drznili omeniti. Še manj sklepati, da smo priča še eni samovoljni gesti, ki tolikanj zaznamuje njegov mandat.

Ponudba nekdanji podpredsednici stranke

A vrnimo se za kakšen dan nazaj. Mediji so obširno povzemali novico, da je mesto na kandidatni listi za evropske liste Golob ponudil Marti Kos – najbrž kar prvo. Še več, ponudil ji je kandidaturo za evropsko komisarko, čeprav se je pred le nekaj tedni ugibalo celo, da bi ga želel zavzeti kar sam.

Omenjena je bila kandidatka za predsednico republike in tista podpredsednica njegove stranke, ki se je hitro poslovila z vseh funkcij. Konec avgusta 2022 s prve, menda iz osebnih razlogov, dva tedna kasneje je odstopila kot podpredsednica Svobode, po Golobovem obračunu s Tatjano Bobnar in Boštjanom Lindavom v decembru 2022 pa je protestno izstopila še iz stranke in se solidarizirala z »odstavljeno« notranjo ministrico.

Obe sveži ponudbi je tokrat zavrnila in povedala, da je politika ne zanima več. Se še spomnimo, kako nam je Golob tedaj razlagal, da je Marta Kos odstopila iz osebnih razlogov? Potem so neuradno pojasnjevali, da so se je znebili, ker kot kandidatka za predsednico republike ni dovolj vlekla v aktualnih anketah. Kateri razlog je zares pravi? V oddaji Tarča so nas spomnili, da morda tretji: obremenilni podatki o njej, o čemer se je govorilo zelo malo.

Sčasoma je postalo jasno, da je odšla zaradi pritiskov – kar je potrdil, med drugim, tudi njen brat Drago Kos v intervjuju za Delo. Toda leto in pol kasneje je bilo vse pozabljeno v stiski iskanja dobrih kandidatov je Golob posegel po imenih, ki so ga protestno zapustila ali jih je odslovil sam.

Kaj smo se iz tega naučili? Da konsistenca in resnicoljubnost res nista vrlini predsednika vlade, ki je evidentno zasoliral v najmanj dveh primerih: sprva z Marto Kos in kasneje s Tomažem Veselom. A kaj bi s tem: dokler ljudstvo pleše, prakticira kognitivno disonanco in hrani spomin zlate ribice, je vse v redu. Le če bosta Janša in Logar enkrat nazaj, bodo vsi strašno začudeni.

Grafika v zadnji Tarči: domnevno izsiljevanje, da Marta Kos odstopi

Več:

Kdo nam laže: je Golob želel odstraniti Urško Klakočar Zupančič?

Koliko je vredno Golobovo zaupanje v ministrico

Kako ponižati ministrico: po Golobovem mnenju je bila v duševni stiski

Comments are closed.

Powered by WordPress.com.

Up ↑

Discover more from ::: IN MEDIA RES :::

Subscribe now to keep reading and get access to the full archive.

Continue reading