Biti lezbijka, biti outiran

»Kako svobodno vi živite svoj spol? Tudi vi ste lezbijka, to ni nobena skrivnost, vi to živite, vi ste to outirali,« je voditeljica Miša Molk izzvala svojo gostjo v oddaji »Z Mišo«, s katero se je sicer pogovarjala predvsem o bolečem spolnem nadlegovanju med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Tam jo je, tako je povedala žrtev, spolno nadlegoval profesor igre Matjaž Tribušon in kasneje je proti njemu tudi vložila uradno prijavo.

Omenjeno razkritje nadlegovanja, menda ne edino, je letos močno odmevalo in igralka Mia Skrbinac je z opazno prizadetostjo odpirala tabuizirano temo, ob zgornjem vprašanju voditeljice pa osuplo obstala v govoru. Ker je njeno presenečenje bilo očitno, je sledila navidezno razumevajoča poizvedba:

»Povejte? Sem vas spravila v zadrego?«

 »Ja.«

»S čim?«

»S tem, da tega nisem nikoli javno outirala.«

»Greva naprej v pogovoru?«

»Ne, zdaj ne greva naprej.«

Nobenega dvoma ni, da je voditeljica storila veliko napako. Spolna usmerjenost je posebej občutljiv osebni podatek, ki ga ne rabimo deliti z nikomer, še zlasti pa je postalo takšno neprostovoljno outiranje neprimerno, ker sta se pogovarjali o že tako delikatni temi, ob kateri je gostja več kot očitno razpravljala z veliko čustveno prizadetostjo. Je prišlo do razkritja iz nesporazuma, glede na to, da je Miša Molk omenila tisti »Vi ste to outirali«, iz česar bi sledilo, da je gojila napačno prepričanje o tem? No, tega ne vemo. Igralka je v šoku nato pojasnila:

»Nisem danes pričakovala ali bila kakorkoli pripravljena govoriti o tem, ravno zaradi tega, ker nočem s tem dajati nekega prostora za oznake in stereotipe, ki jih lahko to nosi, in zasenči druge stvari, ki so zdaj pomembne, to nosi etiketo. Nisem javno outirana kot lezbijka, ne zdi se mi problem, če je kdo istospolno usmerjen ali kakorkoli ne ustreza nekim heteronormativnim pričakovanjem odnosa, sama pa mislim, da smo onkraj ali pa vsaj bi si želela, da smo onkraj nekih definicij spolne usmerjenosti.«

Nedvomno sta spolna usmerjenost in spolna identiteta zaščiteni v okviru človekovih pravic in moderatorka bi to morala vedeti. Za popolnejšo presojo novinarskega in uredniškega zdrsa nam vsekakor manjka podatek, ali se je Mia Skrbinac po snemanju intervjuja strinjala, da omenjeni del pogovora ostane neizrezan, kajti če se ni, je dilema odgovornosti neprostovoljnega outiranja voditeljice in uredniške odločitve, pod oddajo je podpisana v.d. odgovorne urednice Manica J. Ambrožič, še toliko večja.

Z neprostovoljnim razkritjem spolne usmerjenosti v režiji medijev smo se v zadnjih letih skozi največja in tudi najbolj tragična vrata srečali leta 2017 v primeru uboja igralca Gašperja Tiča. Takrat je del tabloidnih in rumenih medijev brez zadržkov moraliziral o njegovem dvojnem življenju na podlagi izjave storilca, ki je svoje dejanje uboja sicer takoj priznal. Povedano drugače: za to, da bi povzeli storilčev alibi, so nekateri novinarji in mediji na nepieteten in nespoštljiv način v odnosu do igralčeve žene, otrok, sorodnikov in vseh prijateljev brez zadržkov razkrili njegovo domnevno istospolno usmerjenost, in to še pred sodnim postopkom in zgolj na podlagi policijskega zapisnika.

Več:

Sojenje Cakiću: kaj pomeni imeti iste spolne preference