V zadnjem tednu, ko je tako imenovana štajerska varda postala glavni internacionalni izvozni artikel Slovenije v svoji zanimivosti svetovnim medijem, se je v ospredje prebil tudi beli panter, simbol Šiškovih paravojaških sil. Pojavlja se na njihovi bojni zastavi, kot našitek na kapah in bojnih majicah. Toda kot simbol se pojavlja tudi pri prvaku SDS.
Andrej Šiško je v enih od svojih hervardskih izpeljav slovenske zgodovine očitno poprej črnega karantanskega panterja predelal v belega. V trenutkih, ko se Janez Janša želi trajno distancirati od početja oboroženih postrojev v »štajerskih gošah«, kot so malce posmehljivo temu dejali mediji, bi nas moralo vsaj malo firbcati, kaj skupnega vidita v njem.
Karantanski bav-bav
Najprej k zgodovinskim dejstvom. Karantanski panter je po vsem sodeč izmišljotina. Dddr. Andrej Pleterski, sicer trojni doktor znanosti, je leta 2016 za Delo koncizno zapisal:
Medtem ko so simbolna razmerja omenjene glave dovolj jasna, pa je treba opozoriti na štirinožni lik, ki ga njegovi promotorji razglašajo za karantanskega panterja. Bil naj bi grb slovenske kneževine Karantanije, ki se je nekoč razprostirala na ozemlju vzhodnih Alp. Trditev stoji na majavih nogah in se razblini že ob osnovnem dejstvu, da kneževina Karantanija ni imela protokolarnih simbolov, kot so dandanes grb, himna in zastava. Z oznako »karantanski« je torej tako kot z bav-bavom, ki je znotraj votel, okoli ga pa nič ni.
Zgodovinska dejstva ne pomagajo, ves ta čas heraldična fantazmagorija še naprej buri domišljijo prenapetežev. Črni panter kot obvezni simbol slovenskih nacionalistov vseh vetrov vzbuja nacionalistični, zadnja leta smo ga na zastavah redno spremljali vihrati tudi ob Dnevu državnosti – odvisno od vsakoletne organizacijske vneme plejade desničarskih gibanj pri nas.
Črni panter na suknjiču
Janša je svojo navdušenost nad simbolom črnega karantanskega panterja večkrat izpričal, tudi z značko na suknjiču v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji leta 2008. Takrat so vnemo opazili novinarji RTV Slovenija in na vprašanje, ali je lahko takšno gesto mogoče razumeti kot izzivanje v odnosu do Avstrije, iz Janševega urada prejeli pojasnilo:
Na vprašanje, ali bi značka lahko pomenila provokacijo za Avstrijo, pa so v uradu vlade za komuniciranje pojasnili, da je karantanski panter simbol Karantanije in ima pomembno mesto v slovenski zgodovini. Črni panter je bil sprva grb vojvodine Koroške in obmejne Karantanske krajine iz katere je pozneje nastala vojvodina Štajerska, obe vojvodini pa sta izhajali iz prvotne Karantanije.
Karantanski panter v zgodovini velja tudi za zaščitnika samostojnosti Slovencev, so dodali in zaključili, da ima zaradi zgodovinskega pomena črni panter v karantanskem grbu posebno mesto tudi med grbi evropskih dežel.
Zaradi imaginarnega simbola, s katerim se je želel tedanji predsednik vlade pobahati pred širno Evropo, bi potencialno lahko prišlo do medsosedskega konflikta – vsaj po eni novinarski interpretaciji. Toda razlaga Janševega urada za komuniciranju je pomenljiva, verodostojnost obstoja črnega panterja v grbu Karantanije preprosto predpostavlja in ga celo uvršča med širšo heraldično vrsto z drugimi.
Beli panter iz Noriškega kraljestva
A vrnimo se k belemu panterju. Če sta si Šiškom dolga leta delila črnega, si zdaj še belega. Pri taki vzajemni izbiri je Janša prvi izbiral, v svojem zgodovinskem romanu iz leta 2014 z naslovom Noriško kraljestvo, Beli panter, ki ga je v veliki meri napisal v zaporu na Dobu po obsodbi v aferi Patria, oba panterja pravljično uvede z besedami:
»V svetem gaju živita dva močna, hitra panterja. Sta iz istega legla in enako velika, močna, hitra. Loči ju le barva kože. Prvi je bel kot sneg, drugi je črn kot noč.«
Kasneje je svojega pobeljenega panterja še bolj izpostavil v naslovu angleškega prevoda svojega romana. Kot pravi, niti germanskim niti panslovanskim teorijam ni bilo v interesu, da bi se Slovenci ukvarjali z raziskovanjem svojih staroselskih korenin. Po njegovih besedah različni viri (imena rek, naselij, bajeslovni junaki, kmečko orodje, arheološke izkopanine …), v zadnjem času pa tudi genetske raziskave kažejo na to, da Slovenci nismo prišli naenkrat na to ozemlju izza Karpatov, ampak naše korenine segajo tudi v čas Noriškega kraljestva. Čeprav knjiga ne prinaša kakšne posebne utemeljitve barve panterja kot »pripoved o življenju v časih, ko so zvečer po domovih še gorele oljenke, potovalo se je peš, z vozovi in na konjskih hrbtih«, če citiram predstavitev knjige na biblos.si, lahko prejkone o tem, zakaj je ta spremenil barvo in se prebil v naslov, predvsem ugibamo.
Šiškova heraldična moda
Rdečega panterja ima svojem grbu tudi specialna enota policije, eden od pomembnejših državnih organov, in to verjetno že od leta 1991. Na drugi strani je Šiško po razkritih posnetkih oborožene štajerske varde te dni, sicer na veliko veselje nekaterih senzacij željnih medijev, pojasnjeval tudi svoje heraldične odločitve:
»Z ustanovitvijo štajerske varde smo naredili Triglav panterjev, starodavnega slovenskega bojnega znaka. Panter slovenske varde je bel, črnega nosijo slovenski vojaki, rdečega pa imajo na pokrivalih pripadniki slovenske policije. Tragično bi bilo, da bi se pripadniki belih, črnih in rdečih panterjev bojevali med seboj, namesto da bi skupaj ščitili slovenski narod in njihove interese,« zamaskiranim moškim pridiga nekdanji predsedniški kandidat in dodaja: »Časi, ko so bili Slovenci v eni vojni v sedmih različnih vojskah, se nikoli več ne smejo vrniti. Danes je čas za zedinjenje – trije panterji za Slovenijo.«
Belega panterja smo lahko videli na »bojnih« oblačilih njegove paravojske, bolj casual majicah in na bojnih zastavah njegove garde. Mimogrede, Šiško je na svoji famozni rdeči kapi še vedno ohranil tudi črnega.
Naključje?
Iz dejstva, da sta oba protagonista slovenske desnice izkazala zanimanje za simbol karantanskega panterja in na koncu prispela do belega, ne bi povlekel velikih in drznih zaključkov. Še manj konspirativnih.
Nesporno pa njuna pripadnost fantazmatiki »velikoslovenstva« ni posebej naključna, prej korenini v sorodnosti grandioznih idej o lastnem narodu kot rezultatu projekcij individualnih psihičnih vsebin v zunanjost, obenem pa služi kot opora pri graditvi iluzornih samoprepričanj, da sta zaradi zgodovinskih okoliščin na posebni misiji in poklicana, da nas in državo odrešita, svoje pristaše pa držita v zanju politično uspešni veri, da smo Slovenci velik in pomemben narodk s častitljivo zgodovino. Povedano drugače: štajerska varda je v tem smislu le variacija in derivat romantičnih idej o Noriškem kraljestvu kot izvornem identitetnem substratu slovenstva. Za njene člane bi moral Janšev roman postati obvezno čtivo.
Plačani igralec stricev globoke države
V luči takšne psihološke dinamike je še posebej pomenljivo, kako reagirata eden na drugega. Če odmislimo potencialne povezave gard enega in drugega, recimo z Društvom Moris in še zlasti Društvom Moris Kočevska Reka, ki ga vodi brigadir Tone Krkovič, Janšev sozapornik, kjer smo udeleženca s kapo društva lahko prepoznali tudi na včerajšnjem protestnem shodu v Metliki, poligonu Janševega in Šiškovega združevanja moči, je predsednik SDS svojega konkurenta v oboževanju panterja v zadnjih letih komentiral izjemno redko, velja pa tudi obratno.
Ko je v zadnjem tednu postalo jasno, da utegnejo domači mediji Šiškove postroje povezati s porastom desnega nacionalizma in s tem tudi z njim, je prvi pohitel z nekaj neverjetnimi distanciranji.
Kot zmagovalcu zadnjih volitev se mu ni zdelo vredno opozoriti na delo organov pregona ali opozoriti na spornost, nevarnost ali nezakonitost v Šiškovih vojaških paradah. Kar je zelo pomenljivo po sebi. Ne, zanj je gozdna epifanija Šiškovih borcev »že večkrat ponovljen trik globoke države. Sodelujejo vsi kot pri IranNLBgate, od predsednika republike do mainstream medijev.«
Povedano drugače, Šiško je plačani igralec, za njim stoji levica, najbrž od Kučana naprej, ki spretno odvrača pozornost od pravih problemov. Po »štajerskih gošah« njegovi tako rekoč lazijo po nareku Šarca, ker želijo odvrniti javno pozornost od napak v koalicijski pogodbi, kar pomeni, da s tem ti »telovadci«, kot namigne Janša, ustvarjajo gosto meglo odvračanja pozornosti od dogajanja ob konstituiranju nove vlade.
Skratka, pred nami je menda skrbno zaigrani, inscenirani in časovno dobro tempirani komplot, zato najbrž tudi simbol belega panterja služi istemu cilju. Kot že večkrat razloženo: ni ga čez slovenski konspiracizem. Z njim dokazano dobivaš volitve, to že vemo. Kar nam še ni povsem prezentno, pa sta vloga in psihološka moč simbolov pri tem.
Več:
Kdo nadzira koga, Šiško policijo ali morda policija njega?
Štajerska varda in njeni nehoteni promocijski zvočniki
You must be logged in to post a comment.