Ali je še koga zlorabljal? O nabitem vprašanju

Je sodnik v procesu sojenja Stefanu Cakiću, obtoženemu uboja igralca Gašperja Tiča, storil nedopustno dejanje pristranosti s tem, ko je namigoval, da je pokojni zlorabil še koga?

V to je prepričana tožilka Tamara Gregorčič, zato je sojenje prekinjeno. Zahtevala je izločitev Cirila Keršmanca, saj je po njenem mnenju sodnik že zavzel stališče.

Primer je argumentacijsko zanimiv. Včerajšnja poročila o dogajanju v sodni dvorani so si bila enotna. Za začetek si poglejmo, kaj se je po pisanju Večera, ki trditve postavlja v narekovaje in s tem zagotavlja verodostojnost izrečenih besed, tam res zgodilo:

Tožilka Tamara Gregorčič je pričo Nejca Kupca spraševala, ali pozna še kakšne dobre prijatelje Gašperja Tiča, ki bi lahko kaj več povedali o tem, kakšen je bil Tič, ter o njegovem vedenju in karakterju. Priča je povedala, da je imel takšne prijatelje, navedel pa je ime in priimek nekega moškega z Obale. Sodnik Keršmanc je nato tožilko vprašal, zakaj to sprašuje, saj tega ni navedla v obtožnici ali na predobravnavnem naroku, kjer stranke sodišču predlagajo zaslišanje prič. Odvrnila mu je, da gre za novo okoliščino, saj je prejšnja priča A. O. govoril o tem, kako krasen človek je bil Tič in o njegovih karakternih lastnostnih. “Sicer pa je nova okoliščina tudi to, da je obtoženi govoril o spolnih zlorabah,” je dejala tožilka. Nato je sodnik vprašal: “Ali je še koga zlorabljal?“

Tudi druga medijska poročila nam v bolj opisni obliki sporočajo, da je sodnik vprašal, če tožilka sprašuje o imenih bližnjih Tičevih prijateljev »zaradi možnosti«, da je ta »koga še zlorabil«? Kar naj bi dokazovalo njegovo pristranskost.

Ne vem, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da bi uspešno pokazali na omenjeno dejstvo in zahtevali sodnikovo izločitev. Vem pa, da je formulacija, ki jo je uporabil Keršmanc, dejansko ti. nabito vprašanje.

Zanj sem na tej strani že večkrat navajal konkretne uprimeritve. Klasičen primer ti. »loaded question« oziroma »nabitega vprašanja« bi bil naslednji: če vas nekdo vpraša »Ali si že nehal pretepati svojo ženo?«, dejansko ne morete reči niti, da ste jo prenehali in niti, da je niste – vprašanje itak vsiljeno dopušča le odgovor z »da« ali »ne«.

Recimo, da je, seveda, nikoli niste tepli. Če odgovorite z »da«, ste priznali, da ste jo pretepali poprej in je več ne tepete, kar vas naredi za krive. Če odgovorite z »ne«, pa ste prav tako kompromitirani, saj jo vendar še dalje pretepate.

Kot sem pokazal na drugem mestu, je argumentacijski trik nabitega vprašanja imeniten takrat, ko želite koga diskreditirati ali na nekaj neustrezno namigovati. V politični retoriki je to skrajno učinkovito orožje vseh vrst manipulatorjev, kot sem pojasnil v vrsti zapisov o logikah diskreditacijskega diskurza.

V zgornjem primeru sodnika je situacija povsem enaka. Vprašanje »Ali je še koga zlorabljal?«, pokojnik namreč, nas nujno pripelje do obeh enako slabih odgovorov. Če tožilka ali kateri koli naslovnik odgovori z »da«, potem je pokojnik dodatno kompromitiran. Se pravi: ne samo, da je zlorabil Cakića, kar je nedokazana trditev, ampak tudi druge osebe.

Če tožilka (ali katera druga oseba) odgovori z »ne«, potem je v tem odgovoru implicirano, da je Tič zlorabil Cakića, in samo njega. Ob začetni predpostavki, da je omenjeno zlorabo treba šele dokazati, je potemtakem sodnik s svojim nabitim vprašanjem dejansko zavzel pristransko stališče.

Kar potem preostane, je le še možnost umika in pojasnilo, da se mu je nekako zareklo – vendar o sodni praksi, v katerem se sodniku zareče, in posledično morebiti prijaznejši obravnavi takšnih lapsusov pristranosti, res ne vem veliko, da bi lahko presojal.

Če vzamemo v obzir sodnikovo opazko, pa je onkraj dvoma, da je bila neprimerna in da implicira, da je ta zavzel neko interpretacijsko stališče, za katerega bi se moral najmanj opravičiti.

Več:

Janševa osmrtnica