::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Zmagovalci volitev, izmečki naše družbe in anemičnost medijev

So zmagovalci in poraženci prvega kroga predsedniških volitev. Naprej, drugi krog kaže, da je Pahor s pristopom vsakodnevnega všečnega koketiranja in hvalisanjem, da želi biti nemoralna neavtoriteta, po vsem sodeč pretiraval. Ljudstvo ga je počasi le začelo presojati bolj rezervirano, razen tega so instagramska in druge oblike medijskega ali fizičnega flirtanja po definiciji kratkega daha in z njimi resen predsednik republike ne more računati, da bodo trajno zadovoljila večino.

Če pomislimo, da je sam priznal, kako že od leta 2012 vodi permanentno volilno kampanjo, bi zanj rezultat bil še slabši,  upoštevajoč okoliščino, da so se nekateri protikandidati odločali za začetek svojih katastrofalno pozno in torej, glede na to primerjavo, s skoraj petletnim zamikom. Da bo prišlo do drugega kroga, je zato posledica seštevka razpršenih glasov več rivalom, ne le Šarcu – še zlasti to velja za Tomčevo in Novakovo.

Pahor volitve rtv

Pahorjev nastop po prvem krogu: menda se politična kultura pri nas dviguje

Pahorjev pristop sem večkrat imenoval za »flirtajoči populizem« – neuspeh prvega kroga kaže, da bo moral glede tega v prihodnje nekaj spremeniti. Zakaj je bil sploh uspešen? Površno razumevanje bi pomenilo, da so ljudje kupili Pahorjevo čarobno formulo: ne morete mu očitati, da je uspel iz svoje funkcije narediti »reality show«, prav tako ne, da je povsem opustil dostojanstveno vedenje v srečevanju s tujimi političnimi državniki. Nasprotno je res, svojo agendo je popolnoma podredil mediatizaciji politike, kjer se ta odvija le še za všečen pogled, povsem prilagojen sleherniku, v navezi z množičnimi mediji, ki od prodaje instantnih podob in senzacij živijo, pa poskrbel, da je vsako njegovo dejanje že po sebi zabava, da je »politainment«.

Zato je preveč enostavno zaključiti, da zgolj vešče uporablja komunikacijska sredstva, da bi se približal predvsem mlajšim, gledano v celoti je takšnemu principu prilagodil celotno politično delovanje – in ravno zaradi nove konceptualizacije nastopanja skozi »politainment« je vsebino povsem podredil zunanji formi populizma z ljudstvom.

Šiško kot zmagovalec

Drugi krog bo najbrž prinesel ponovitev leta 2012: Pahorju se bo prejkone obrestovalo, da je v političnem in ideološkem smislu flirtal tudi z desnico, ki bo najbrž na koncu podprla njega. Navzlic krutemu Janševemu pisemskemu svarilu, da tega ne stori.

Toda na teh volitvah je v političnem smislu največ izgubila vladajoča stranka SMC s svojo neposrečeno in pozno izbiro, največ pa pridobil vodja Hervardov, za katere nekateri ugotavljajo, da širi nestrpnost in goji blaga rasistična prepričanja. Najbrž je ravno ta primerjava najbolj simptomalna za družbeno diagnozo danega trenutka.

Če primerjamo rezultat Maje Makovec Brenčič (1,72 %) in vodje domoljubnih gibanj, več po vrsti, Andreja Šiška (2,22 %), sploh pa njegov šokantno velik rezultat v Mariboru in Podravju, potem postane jasno najmanj dvoje.

Prvič, da smo priča resnemu vzponu nacionalističnega populizma, ne le Pahorjevemu apolitičnemu in komunikacijskemu. Ne gre le za to, da je Šiško zajahal val antisistemskih parol, ob diskurzu proti elitam je sprožil priljubljena konspirativna gesla o ukradenih volitvah in ukradeni državi.

Drugič, da živimo v državi bizarnih medijev. Bolj od tega, da omenjeni rad pozira s svojimi podporniki in se slika v uniformah in orožjem v rokah, kar je po vsem sodeč v Sloveniji nadvse legalno početje, da so ga v Mariboru nazadnje letos sumili ustrahovanja mestnega svetnika in direktorja osnovne šole, ker je v šolo sprejel begunske otroke in da je nesporni organizator protestov proti beguncem, ki v svojih video apelih svari pred prelivanjem krvi, protestnike v podporo strpnosti pa mora pred njim nato ščititi policija, bi nas morala skrbeti medijska obravnava. Čisto zares živimo v državi, kjer množični mediji, praktično do zadnjega, zgornjih dejstev niso uspeli niti v enem mesecu kampanje na noben način opaziti, kaj šele problematizirati.

Cerar kot izmeček naše družbe

V državi, kjer imate te vrste anemične novinarje, lahko pričakujete najslabše. Da je Šiško gladko potolkel kandidatko vladajoče SMC, kaže na proporcialno umerjeno dejstvo, koliko pri nas ljudje cenijo vladajočo stranko in ministrico in koliko tiste, ki z dvignjenim palcem v svojih javnih nagovorih, tale je letošnji, vpijejo naslednje:

Cerar, ti si veleizdajalec, rodomornik ali genocidnik, zločinec, lažnivec, prevarant in morilec. Skratka, velezločinec. To si ti, zato te ne rabim vikati. Najhujši izmeček naše družbe in slovenskega naroda si ti, fuj, smrad!

 

Prav ironično je bilo slišati na koncu prvega kroga Pahorjevo oceno, da se politična kultura v Sloveniji dviguje. Primerjava med rezultatom Makovčeve in Šiška resnično kaže, da ima vladajoča politika s svojim zatiskanjem oči resno težavo. Ne le to, kar se volilnega telesa tiče, torej mentalnega stanja državljank in državljanov, jo imamo kar vsi po vrsti.

Šiško Cerar smrad

Hlapec Cerar in njegov predsedniški nasprotnik

 

%d bloggers like this: