Toleranca do keltskega križa in njena meja

Mariborski župan dr. Andrej Fištravec se je ne le nedopustno izrazil v podporo keltskemu križu po nogometni tekmi, o čemer sem prvi pisal na svoji strani, kasneje je v izjavi za Večer svojo pozicijo tudi utemeljeval kot pravilno. Mariborski časopis je namreč poskušal raziskati, kaj na različnih mestnih pročeljih počnejo neonacistični grafiti.

Danes, ko se je v Novem mestu pojavil keltski križ z dodanimi neonacističnimi simboli, bi zato smeli reči, da je sama sreča, da se to ni zgodilo v Mariboru. Križ je namreč isti:

 

Pri Večeru so terjali njegova dodatna pojasnila za začetna smela stališča, da »križ ni simbol, ki ga v Evropi preganjamo« oziroma da so to »pač neki neizobraženi in nekulturni delegati Mednarodne nogometne zveze, ko ne vejo, kaj je keltski križ«. Zapisali so:

Bolj podrobno tokrat pojasni tudi svojo interpretacijo keltskega križa. Keltski križ zanj ni niti nacistični niti neonacistični simbol. “V Evropi obstajajo nogometni klubi, ki keltski križ uporabljajo kot svoj simbol. Kako so pa delegati Uefe razumeli keltski križ na stadionu Ljudski vrt, je stvar njihove interpretacije. Dodajam še, da je interpretacija neustrezna, zato sem jo kot takšno označil v pogovoru. Dopuščam pa možnost zlorabe različnih oblik križa v različnih kontekstih. V primeru stadiona Ljudski vrt tega konteksta ni bilo,” trdi Fištravec.

Župan ni za neustrezno označil interpretacijo, spravil se je tudi na delegate, ki so kaznovali klub: rekel jim je, da so nekulturni in neizobraženi.

Celo relativistično apeliranje na subtilno obravnavo problematike navijaških subkultur si je privoščil, saj lahko v nasprotnem primeru pride do vsemogočih zlorab: »Spomnil bi samo na tako imenovano naci-punk afero, kjer se je skušalo na punkersko subkulturo nanesti predznak nacizma in neonacizma.«

Pri nazi-punk aferi je šlo za družbeno represijo in opresijo, ko je del vladajoče komunistične elite želel zatreti punkersko dogajanje kot preveč nevarno ali provokativno. Leta 1981 je zato prihajalo do racij, zaslišanj in nasilja do punkerjev na podlagi lažnega pripisa nekakšne nacistične ideologije, ki ji menda ti sledijo.

Primerjati uporabnike nacistične ikonografije na nogometnih stadionih širom Evrope danes s pregonom punkerjev, svariti pred prehitro stigmatizacijo »subkultur« pomeni ne samo postavljati se v bran njenim uporabnikom, jih slikati kot žrtev, temveč tudi uvesti zelo zgrešeno analogijo. Pregon prepoznavnih ali kriptosimbolov nacizma s strani mednarodnih nogometnih organizacij izvira iz presoje, da gre res za njihovo promocijo.

Če bi želel Fištravec ubraniti svojo pozicijo, bi moral UEFA v splošnem prepričati, da se moti, ker je nekulturna in nerazgledana – in to ne zgolj v primeru mariborskih Viol, temveč nasploh. Vsakič. Njegova trditev namreč ne more biti, da je mariborski primer kakšna izjema. Ne, on meni, da so nogometni delegati v globoki zmoti ves čas. Primer iz Stožic (ne iz Ljudskega vrta, kot pove) se v ničemer ne razlikuje od drugih.

Če sklenem: če župan Mariboru keltske križe zagovarja, storimo vsaj vse, da tistega v Novem mestu obsodimo. Tale igra je namreč prenevarna.

Več:

http://vezjak.com/2015/12/13/mariborski-zupan-zagovarja-neonacisticne-simbole/