::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Rosvita Pesek prejela dva piškotka

Kdo so piškotki? Kot sem že dodobra definiral, tudi v slovarju, je v Janševem polzasebnem verbalnem univerzumu s tem izrazom uveden poniževalni diskreditator za menda brezhrbteničnega ponižnega novinarja ali urednika, ki ne igra po njegovih notah.

Piškotek je, skratka, ime za nagrado novinarju, ki bo kot priden kuža prejel piškot za zvestobo svojemu napačnemu gospodarju. Pravi gospodar je seveda tisti, ki je to opazil.

V zadnjih tednih je večni predsednik SDS piškotke podelil dvema novinarkama: Tanji Starič in Rosviti Pesek. Prav slednja si zasluži omembo več.

Janša piškotki Pesek tvit

Tvit, namenjen prejemnici piškota, voditeljici Rosviti Pesek, je zanimiv iz dveh razlogov. Prvič, ker dokazuje Janševo uredniško nezadovoljstvo nad tistimi novinarji, ki so mu načeloma naklonjeni in sodijo v njegovo kvoto. Dogodek se seveda nanaša na prispevek o policijski preiskavi v prostorih SDS po zanimanju kriminalistov za posle poslanca mag. Andreja Širclja, po kateri je Janša napovedal, da strežnikov ne bodo izročili, njegov Jože Tanko pa obstrukcijo seje Državnega zbora.

Seveda ni prvič, da je Janša s »piškotarji« diskreditiral tiste, ki bi mu po njegovem prepričanju morali biti bližje: to je storil že za Teo Šavor in Vanesso Čokl. Vendar ima novinarka Peskova v tej asociaciji bistveno daljšo zgodovino. Skratka: nihče ni varen, da ne bi bil ozmerjan z (malo)pridnim kužkom.

Pri Rosviti Pesek ga je zaneslo še malce dalje, pozabil je na osnovno politično omiko in novinarko neposredno nagovoril s tikanjem. Morda ji je prav zaradi globokega razočaranja namenil kar dva piškotka.

Janša Starič piškotki tvit

O psihološki in ne samo diskurzivni vlogi uvedbe podobnih označevalcev bi se splačalo reči še kakšno več. Ustvarjanje takšnega zasebnega političnostrankarskega diskreditacijskega jezika nesporno opravlja neko homogenizacijsko in identitetno funkcijo, s pomočjo katere se uspe določiti politične sovražnike in obenem sovražne novinarje, pri strankarskih pristaših pa ustvariti vtis politične in medijske zarote. Afirmirati vtis ogroženosti, domnevno popačene resnice, krivice, ki se dogaja.

Nerodnost je le v tem, kdaj in kako bo Janševa politična skupnost, vključno s vsemi medijskimi sateliti, ki se vedno bolj množijo, začela interpretirati »našega« novinarja kot »njihovega«. Podeljevanje piškotov služi stigmatizaciji posameznikov, novinarski ceh pa jo verjetno dojema kot domačo folkloro, ne da bi ob tem mignil s prstom. Ob molčanju se uvedeni diskurz seveda še lažje multiplicira in pridobiva na samoumevnosti.

Situacija je s tem neznosna: včasih s poročanjem o enem samcatem Janševem tvitu domači mediji – spontano ali ne – povsem nevtralizirajo poročanje o neki temi. Ko gre za ekscesnost njegove čivkaške dejavnosti, pa so z njim solidarno tiho, tudi če so sami žrtev njegovih puščic.

Janša s tem nadaljuje tradicijo, ki jo je uvedel na spletni strani svoje stranke, namreč podeljevanja »diplom« malopridnim novinarjem – nekaj, kar sem pred leti podrobneje analiziral.

Več:

https://vezjak.com/2014/11/20/kdo-so-piskotki/

https://vezjak.com/2014/10/18/tolpa-f571-in-piskotki/

https://vezjak.com/slovar-novinarskih-seg/

Janša Čokl Zalar piškotek

 

%d bloggers like this: