::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Tretji parlamentarni kanal kot odlagališče odvečnih oddaj

Bo zadnji manever vodstva RTV Slovenija, s katerim odpuščajo sodelavce, prenavljajo program in na tretji parlamentarni kanal prelagajo »odpisane« oddaje s prvega ali drugega, uspel prepričati javnost? Poglejmo si argument iz Dnevnika:

Zaradi zadnjih kadrovskih potez vodstva javne televizije so uporabniki družbenih omrežij generalnega direktorja RTVS Marka Fillija v preteklih dneh zasuli z vprašanji. Filli je včeraj na svojem twitter profilu zapisal »Toliko o rezih in čistkah na RTV« in objavil povezavo na novico z naslovom »Na Televizijo Slovenija se vračajo številne oddaje«. V njej lahko med drugim preberemo, da se oddaji Odkrito in Točka preloma selita na tretji oziroma parlamentarni program. A zakon o RTVS je v svojem 3. členu jasen: »Javna služba obsega tudi poseben nacionalni televizijski program, namenjen neposrednim prenosom sej državnega zbora in njegovih delovnih teles ter predvajanju posnetkov teh sej in celovitemu informiranju javnosti tudi o vsem drugem parlamentarnem dogajanju.« Na RTVS pravijo, da jim zakon nalaga, kaj morajo predvajati, ne pa, česa ne smejo.

Argument »Zakon nalaga, kaj moramo, ne česa ne smemo« je po vsem sodeč smiselna inačica in izpeljava splošnega anglosaškega pravnega načela »Kar ni zakonsko prepovedano, je dovoljeno«.

Citirana premisa ima številne omejitve in ni popolnoma enoznačno, ali je takšna svobodna interpretacija na mestu tudi v primeru Zakona o RTV.

Dnevnik RTV tretji kanal premestitve oddaj

Pomembna se mi zdita dva protiargumenta. Prvi zadeva namen pisca zakona in zahteve po nastanku tretjega parlamentarnega programa: ta je izrazito specifičen in v celoti zadeva približanje delovanja parlamenta javnosti, torej prenašanje dogajanja iz Državnega zbora in komentiranje odločitev v hramu demokracije. Doslej je kanal vodila celo dr. Ljerka Bizilj sama in zvesto sledila temu principu, toda zdaj, ko je direktorica TV Slovenija, program bolj postaja odlagališče manj želenih oddaj in novinarjev. Očitno bo prav ona prva kršiteljica.

Drugi argument zadeva premislek, izpeljan v redukcijo »ad absurdum«: če v vodstvu RTV menijo, da jim zakon ne nalaga, česa ne smejo predvajati na posameznem programu, potem lahko na tretjega preselijo tudi razvedrilni, športni, verski, kulturni ali kateri koli drug program ali vsebino. Iz istega razloga. V hipu, ko jih bodo preselili, ker jim zakon tega (po njihovem) ne prepoveduje, pa tretji parlamentarni kanal nesporno več ne bo to, kar bi moral po svojem namenu biti.

%d bloggers like this: