Kalimerovski kompleksi in dogajanje krivice

Bodo Janezu Janši in njegovi stranki končno popravljene številne nanešene krivice v zadnjem času, za čimer, dokaj nepričakovano milostno, trenutno prosi? Z idejo so se v SDS naslovili na državni vrh:

V stranki tako predsednikom republike Borutu Pahorju, vlade Miru Cerarju in državnega zbora Milanu Brglezu predlagajo sestanek, na katerem bi preverili, “ali pri nosilcih najvišjih političnih funkcij v državi obstaja pripravljenost za iskanje dogovora o politični popravi krivice, ki je bila povzročena slovenski demokraciji in SDS-u”.

»They are big and I is small and that is not fair, oh no!«, ponavlja Kalimero, ki ne more razumeti, zakaj mu v življenju ni odmerjena prava pozornost.

Ali kot pravi v temle odlomku: »To je pa res krivično, res preveč krivično!«

Kalimerovstvo ni po nerodnosti postalo zaščitni znak neke psihopolitične pozicije. Občutenje krivice, zarote sveta, ki se nam dogaja, ker so nas okradli, ponižali, oškodovali, včasih na Nizozemskem in v Belgiji označujejo za »kalimerovski kompleks«. Morda je prišel čas, da ga glede na dominantne politične gabarite, ki so mu na voljo, uvedemo s polno pravico tudi v te kraje.

Če je ena od dimenzij paranoje občutenje, da smo žrtev delovanja mračnih (političnih) sil, ki so se zarotile proti nam, s tem pa med drugim nenehno nanašajo trpljenje in krivico, se v tem segmentu, vsaj v kontekstu paranoidne psihopolitike, pričakovano lahko pojavi tudi ideja po maščevanju glede nanešene krivice, da bi se ponovno vzpostavil občutek polnega jaza, ki je okrnjen. Občutki, s katerimi operira Janša, pričakovano niso povezani z dejstvi: sodni postopki proti njemu še niso končani, sodišče mora odpraviti procesne napake, to pa še ne pomeni, da je prepoznan za nedolžnega, ko bi nas lahko šele upravičeno prepričeval v domnevne krivice.

Polnina (političnega) jaza je tu izenačena tudi s stanjem demokracije: njena popačena podoba, demokratura, je percipirana kot trajno krivično stanje, kot plod dolgoletnega nenehnega zatiranja, je murgelska megla, ki jo je treba odstraniti, prečistiti, lustrirati. Zato in prav zato potrebujemo tudi medije, novo medijsko fronto, da bo do ljudi končno dospela prava resnica – in ker so obstoječi mediji tisti, ki manipulirajo z aktualno percepcijo sveta, ker nam ponujajo lažno resnico, je pot do poprave krivice tudi pot, ki jo mora odsevati naša medijska hiša:

Janez Janša, ki je v pismu Pahorju, Cerarju in Brglezu očital demokraturo: to da je Slovenija, je danes govoril na shodu Odbora 2014 pred vrhovnim sodiščem. Eno leto ima odbor, ustanovljen v podporo takrat zaprtemu predsedniku SDS. “Spremljamo njihov poskus, kako ponoviti vajo s težjim orožjem – da bi bili naslednjič bolj učinkoviti, sprejemajo volilno zakonodajo,” je omenil bodočo oviro, da bi obsojeni kandidiral na volitvah. Kljub odločbam ustavnega sodišča, vključno z razveljavljenimi patrijskimi obsodbami, se po Janši ni spremenilo nič bistvenega, po pravnem razpletu je zavladala tišina. Nujna, je rekel, sta reforma pravosodja in preboj na medijski fronti. Zato Janša podpira pobudo za ustanovitev nove medijske hiše, “ki bo omogočila, da bodo ljudje vedeli, kaj se v Sloveniji dogaja”.

Tako kot mediji po nekih logikah ne pristajajo na koncept psihopolitike paranoje, tudi Miro Cerar, ne zgolj zaradi kurtoazije, po vsem videnem niti malo ne dojema psihopolitične realnosti, v kateri vlada Sloveniji. Slabo zanj in nas. Zato njegova reakcija na pismo Janše lahko proizvede le huronski smeh:

Cerar je v odgovoru na poudaril še: “Niti jaz sam niti SMC nismo vam, to je SDS in g. Janši, namenoma povzročili nobene krivice,” ob tem pa dodaja, da zgodba s Patrio ni zgodba, v katero bi lahko bila SMC v preteklih letih kakorkoli vpletena, prav tako pa to ni zadeva, ki bi bila v pristojnosti vlade, ki jo vodi.

Zanikati »namene« (torej celo dopustiti nenamerno ravnanje) in pristati na diskurz krivic kot resno razpravo, ki odseva možno realno stanje in dejstva, seveda pomeni legitimirati ga, sploh v dispozitivu paranoidnih umislekov. Res slabo, g. Cerar. Zdaj smo lahko še bolj prepričani, da ste ves čas del zarote. »To je pa res krivično, res preveč krivično!«