Predsednik Borut Pahor v novoletni poslanici na silvestrovo leta 2013:
V prihodnjem letu bo za odtenek bolje. Ne bo še povsem konec krize, vendar bo skoraj zanesljivo začetek njenega konca. In zaradi utrujenosti od nje bomo tega upravičeno veseli. Vendar je ključno, da ne bomo kot družba prehitro in preveč zadovoljni. Gospodarsko okrevanje je sicer zelo pomembno. Toda za modernizacijo naše družbe in države ter za našo večjo prilagodljivost razvitemu svetu ni zadostno.
Pahor v nagovoru ob Ivarčkem jezeru na prvi maj 2015 (MMC via STA):
Osrednje koroške prireditve ob prazniku dela ob Ivarčkem jezeru se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je med drugim opozoril, da bi povečevanje družbene neenakosti pomenilo eno največjih nevarnosti za vzpon nevarnih ideologij.
Pahor sicer meni, da se razmere po zares hudi gospodarski in socialni krizi v Sloveniji urejajo, a se po njegovih besedah urejajo počasi, premalo premišljeno in premalo strukturirano. Izpostavil je nekatere spodbudne kazalnike stanja v gospodarstvu in družbi, ob tem pa opozoril na nevarnost, da bi v državi ocenili, da je najhujše dokončno že za nami. Pahor je še posebej opozoril, da je trenutno skoraj dokončno načeta potrpežljivost precejšnjega dela ljudi.
Načelo neprotislovnosti nam pove, da bodisi velja, da je konec krize bodisi je ni konec. Pahor bi imel oboje. V novoletni poslanici ob vstopu v leto 2014 nas je nagovarjal, resda z nekaj previdnosti, da smo na koncu krize in da smo tega upravičeno celo veseli. Svaril je celo pred prehitrim zadovoljstvom, ki bi nas lahko prešinilo. Začetka konca krize bi se morali veseliti po malem, kot skromnega darila, da ne bi šlo kaj po zlu ali da bi bili potem tem bolj presenečeni, ker bo v resnici veliko in radodarno.
Sprva je potemtakem predsednik vlival upanje, da je pred nami konec kriznih trenutkov, zdaj pa svari državljane, da ne smemo misliti, da je najhujše za nami. Prijazno od njega, dežurnega vrelca ekonomske modrosti, ampak ne gre skupaj. Če je najprej optimistično opažal gospodarsko okrevanje in luč na koncu tunela, leto in pet mesecev kasneje proti sebi opozarja na nevarnost, da bi v državi ocenili, da je huda ura že minila. Res bi se lahko končno odločil, kaj zagovarja.
S tem Pahor shizofreno in malce komično dviguje svarilni prst proti neodgovornemu predsedniku republike, torej samemu sebi: le kdo je širil takšne ocene v novoletnih poslanicah, če ne on?
Več:
https://vezjak.com/2013/12/31/pahorjevo-zadovoljstvo-ki-ne-sme-priti-prekmalu/
https://vezjak.com/2014/12/31/pahor-in-cerar-o-podobnosti-njunih-nagovorov/
You must be logged in to post a comment.